Severna triglavska stena, severna triglavska stena, Triglavska severna stena, triglavska severna stena ali celo severna Triglavska stena? Katero od teh imen je zemljepisno in kako je z veliko začetnico?
Zadetki iskanja
Jezikovna
»Triglavska severna stena« in velika začetnica
Jezikovna
Tuja osebna imena in njihovi svojilni pridevniki
Na spletni strani Statističnega urada RS so med imeni, ki so se prvič pojavila po letu 1990, tudi nekatera, ki jih omenjam spodaj. Zanima me, ali so svojilni pridevniki iz teh imen pravilno tvorjeni.
Ženska imena:
- Aria – Arijin (SP 963)
- Hanah – Hanahin
- Noa – Nojin/Noin
- Enya – Enyin
- Mei – Mejin
- Enia – Enjin
- Enía – Eníjin
- Zoe – Zoejin/Zoein
- Naia – Najin
- Leoni – Leonijin/Leonin (SP 963 po zgledu Mici -- Micin)
- Zala Ana – Zalaanin (SP 966)
Moški imeni:
- Mai -- Majev
- Ensar -- Ensarjev/Ensarov
Jezikovna
Tvorba imen pripadnikov: »hutijevec«
Slov. ustreznica (ang.) Houtis oz. Hutis (ime za člane uporniške skupine, dejavne v Jemnu; več o tem na http://en.wikipedia.org/wiki/Houthis)
Na spletu (v slov. medijih) se največkrat pojavlja različica hutiji ali celo samo huti oz. hutijevci;
vzporedno naletimo tudi na bes. zveze tipa
Gibanje pa naj bi ime dobilo po (l. 2004 umrlem) voditelju, imenovanem Husein Badredin al Huti. Katera ustreznica (če sploh) je bolj pravilna? Zdi se mi, da bi tukaj morali slediti Toporišičevi slovnici (na 178. str) in tvoriti navadno izpeljanko za »člana ali uda organizacije, ideologije [...]«, nekako tako kot ničejanec (prim. izpeljanko z -ist po vzoru idealist, ki tukaj domnevno ne bi funkcionirala ...)?
Jezikovna
Tvorba izglagolskih pridevnikov
Kateri način tvorjenja pridevnika iz glagola je ustreznejši/pravilni/boljši? Po mojem občutku s pripono -ljiv (kar seveda v nekaterih položajih privede do težko izgovorljivega samoglasniškega sklopa), opazila pa sem, da sta v nekaterih primerih v slovarju obe možnosti: neizpolnljiv/neizpolnjivzapomljiv (zakaj ne zapomnljiv? – je n izpadel zaradi prezapletenosti?).
Jezikovna
Tvorba pridevnika na -ski iz zemljepisnega imena, ki se konča na -i: »Frascati« – »frascatijski« ali »frascatski«
Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna, tj. frascatijski ali frascatski?
SPP: SPP 984 2. Če se podstava končuje na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z več črkami), se pred -ski podaljša z j; morebitni nemi soglasnik za tem samoglasnikom odpade:
- Tahiti, rod. ed. Tahitija – tahitijski
Torej frascatijski? Zanimivo, da te oblike praktično ni zaslediti: https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=frascatski
Jezikovna
Tvorba pridevnika za barvni odtenek, podoben barvi jajčevca
S sinom se hecava in skušava najti besedni par po kopitu pomarančno oranžna, slivovo modra, zatakne pa se nama pri jajčevcu: jajčevsko vijolična?
Jezikovna
Tvorjenke z e v pomenu ‘elektronski’
Pri poimenovanju spletne aplikacije iščemo pravilnejšo obliko imena.
Zanima me ali so kakršnekoli omejitve, oziroma pravila za uporabo predpone e? Na primer ePrenosi ali e-Prenosi, E-Prenosi...
Jezikovna
Ujemanje in spol: »dekle« in »vodja«
Kdaj lahko v stavku preklopimo na drugi spol? Na naravni:
- Dekle je bilo(a) dobrega zdravja, imelo(a) je majhne črne oči in rdeča lica. Rada se je smejala.
Na skupni:
- Zveste priče so želele(i), da bi na sojenju pričevale(i) za njih. Upale(i) so, da jim bo uspelo. (Vemo, da so zveste priče tako moški kot ženske.)
Ali lahko preklopimo na drugi spol še v istem stavku, ali v drugem (če razumemo, da je stavek skupina besed zbranih okrog glagola)? Ali pa to morda ne bi bilo priporočljivo?
Jezikovna
Ujemanje – povedek v ednini ali dvojini
Ne vem, zakaj ob primeru Izbruh koronavirusa in njegova razširitev v Evropo imata veliko medijsko odmevnost, razmišljam, ali je prav IMATA ali IMA (veliko medijsko odmevnost). Nekaj se mi ne sliši v redu.
Jezikovna
Ujemanje pri nagovorih: spoštovani ...
Zanima me, kaj storiti v primeru, ko nagovarjamo osebe moškega in ženskega spola. Ali je nujno ujemanje v nevtralnem moškem spolu (npr. Spoštovani sodelavke in sodelavci!) ali vseeno velja načelo bližine (Spoštovane sodelavke in sodelavci!).
Jezikovna
Ujemanje sestavljenega osebka s povedkom: problem števila (3)
Zanima me, ali je v navedenem primeru nujno množinsko ujemanje v povedku. Menim, da ja, in da v tem primeru ne velja načelo bližine.
- V soboto poteka v Ljubljani pohod okrog Ljubljane, tek trojk in druge tekaško-športne prireditve.
- V soboto potekajo v Ljubljani pohod okrog Ljubljane, tek trojk in druge tekaško-športneprireditve.
Jezikovna
Ujemanje s številom 101
Kakšen je najboljši zapis stavka: Skupaj so na vprašalnik odgovorili 101 posameznik in organizacija.
Jezikovna
Ujemanje v stavku: sestavljeni osebek različnih spolov
Zanima me, če je naslednji stavek v celoti pravilen: Uprava za varno hrano je po razkritju, da slovenski branjevci kupujejo sadje in zelenjavo na tržaški veletržnici ter jo v Sloveniji prodajajo kot domačo, v soboto opravila 12 pregledov.
Zmotil me je tale del: ... ter jo prodajajo kot domačo (jaz bi napisala JU, če sta sadje in zelenjava, vendar potem ne vem, če je prav kot domačo, ker se to nanaša le na zelenjavo). Res prosim za napotek, kako pisati v takih primerih, ko imamo samostalnika različnih spolov (sadje in zelenjava), ker me bega vezava.
Podobno je še pri dveh stavkih:
... razširili na prodajo doma pridelane zelenjave in sadja.
... že več kot pol leta ponujajo svežo sezonsko zelenjavo in sadje svojih članov.
Je to prav ali bi moral napisati doma pridelanih zelenjave in sadja, čeprav se sliši čudno? Ali je to mogoče že hiperkorektura?
Najlepša hvala za odgovor!
Jezikovna
Upokojenec: kako je nastal ta genialni jezikovni zmazek?
Sem upokojenka, a se vsakic, ko izrecem to besedo, slabo pocutim. Izhaja namrec iz istega korena kot ‘pokoj’ in ‘pokojnik’, pa me zares zanima, zakaj. Kaksna je povezava med pokojem, ki naj bi bil cas po zakljucenem aktivnem obdobju zivljenja (sluzbovanju) in pokojnikom?! In ‘pokojnina’?! Ali ne zveni to kot nekaksen denarni nadomestek za pokojnika?! Kako to, da je bil izbran tako ponesrecen termin? Drugi jeziki imajo mnogo primernejse izraze (retired, kar pomeni, da si se na nek nacin umaknil, ali rentner, to je prejemnik rente), zakaj se nismo zgledovali? Upokojenec je zaljiv izraz, ki kar nekako namiguje, da bos kmalu pokojnik, in ni niti najmanj spostljiv do nas starejsih, ki smo se kako zivi in aktivni, vsaj vecina. Zato predlagam v razmislek, ali ne bi bilo vredno poiskati primernejsega termina?
Jezikovna
Uporaba besede »pač«
Zanima me posebna uporaba besede pač. Ali jo je možno uporabiti kot zanikanje? Se pravi, da namesto jaz pač ne uporabimo le jaz pač. Primer 1: On ima rad adrenalinske športe, jaz pač. Kaj pa primer 2: On ima rad adrenalinske športe, jaz pač ...
Jezikovna
Uporaba predloga »preko« oz. »prek«
Kaj je narobe, če v stavku uporabiš besedo prek oz. preko?
Primer:
V članku je avtorica predstavila sporazumevanje preko elektronske pošte.
Jezikovna
Uporaba pridevniških oblik pri ženskih priimkih
Ali je v sodobnem času dopustna uporaba oblik Pajkova, Kvedrova (za Pavlino Pajk, Zofko Kveder), saj se je v času njihovega ustvarjanja uporabljalo prav te, danes arhaične oblike? Avtorice so se tako podpisovale tudi same.
Jezikovna
Uporaba velike/male začetnice pri poimenovanju risanih junakov: »smrkci« in »telebajski«
Zanima me pravilen zapis skupine risanih junakov, ki se v angleščini imenujejo Peanuts, slovenska ustreznica pa je Arašidki/arašidki. Pri tem ne mislim na naslov risanke/stripa, ampak prav na pripadnike skupine, v kateri so Charlie Brown, Snoopy, Lucy, Linus ... Podobne skupine so tudi Smrkci/smrkci, Biskvitki/biskvitki, Smogovci/smogovci ... V slovenskih virih se zanje uporablja tako velika kot mala začetnica. Kaj je (bolj) pravilno? Hvala.
Jezikovna
Ustrezen zapis pridevnika: »pokrski« ali »pokerski«
V Jezikovni svetovalnici sem našla dve obliki pridevnika, izpeljani iz samostalnika poker, in sicer pokrski in pokerski. Iskala sem ju na Franu, a ju nisem našla. Ko sem si ogledala sklanjanje samostalnika poker (rod. pokra in pokerja), mi je postalo jasno, da je upravičena tudi pridevniška dvojnica. Poiskala sem še eno podobno besedo, tj. pufer (rod. pufra in puferja) in spet na Franu nisem našla pridevnika, razen v besedni zvezi púferska kapacitéta vôde. Ko sem si ogledala samostalnik pufer, sem videla, da ga farmacevti sklanjajo le pufer pufra (tako je tudi v korpusu Gigafida 2.0). V korpusu Gigafida 2.0 je mogoče najti obe obliki, pufrski in puferski. Začeli so me zanimati pridevniki, izpeljani iz samostalnikov na -er. Tako sem v korpusu našla tudi take, kot so čartrski, gangstrski, helikoptrski, celo hekrski, na Franu pa opazila, da je rodilnik samostalnika bager tudi bagerja, pridevnik pa poleg do zdaj veljavnega bagrski tudi bagerski. Kako si vse to razlagati?
Jezikovna
Ustreznica za nedovršno obliko glagola »poistovetiti«
Ko želimo v knjižni slovenščini izraziti, da se nekdo z nečim identificira v daljšem trajanju, nam je, kot se zdi, pravzaprav na voljo zgolj beseda identificirati. V kolikor imamo opravka z dovršnim dejanjem, lahko seveda uporabimo glagol poistovetiti. Nedovršno obliko poistovečati se sicer lahko zasledimo v praktični uporabi, ni pa je mogoče najti v nobenih jezikovnih priročnikih. Bi bila uporaba omenjene oblike vendarle dopustna z ozirom na pomanjkanje domače ustreznice, ali pa obstaja morda kakšna druga sopomenka, s katero bi bilo mogoče izraziti nedovršni pomen besede identificirati se?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 20
- 21
- 22
- 23
- 24
- 25
- 26
- ...
- 28
- Naslednja »
Število zadetkov: 555
Dostopnost