Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
síliti – glej síla
Pleteršnik
síliti, sȋlim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen; s. koga k delu, jesti, da bi kaj storil; — s. se, sich zwingen; sili se jesti; s. se, sich anstrengen: zastonj se siliš, Cig.; kaj se siliš, če ne moreš! jvzhŠt.; — s. se, sich zieren, affectieren; siljen, affectiert, gesucht, Cig. (T.); — 2) aufnöthigen, aufdringen wollen: s. komu kaj; s. koga s čim; s. komu kaj v roke; s. koga z jedjo; s. se z jedjo; — 3) überwältigen: jok me sili, es ist mir weinerlich; zaspanec, dremavec me sili, der Schlaf kommt mich an, Cig.; skuta me sili, es ekelt mich, Jan.; smeh me sili, ich muss lachen, Z.; — 4) zu gelangen suchen, dringen; vedno naprej s.; krava domov, v škodo sili; kri v glavo sili; lasje mu silijo v obraz; jaz sem silil ž njimi, ich wollte mit Gewalt mitgehen, Jurč.
Prekmurski
síliti -im nedov. siliti: Kak vitéz gda ſzili Na ſzvojo pout ſztáne BKM 1789, 2b; Koga potrejbcsina szili KOJ 1845, 9; Ki csákate i ſzilite priſeſztyé dnéve Goſzpodnovoga KŠ 1771, 723; Szilijo naj miniszterium ne müdláva goriposztávlenyom vogerszkom bankom AI 1875, br. 2, 1; Ráj ſzo ſzi ktomi, csi ſzo je ſzilili, ſzmrt zvolili BKM 1789, 328
síliti se -im se želeti si: Záto naj ſze razveſzelim, Vtvoje rane ſze jaſz ſzilim BKM 1789, 221
siléči -a -e sileč: Zrinyi v-grád szilécse Törke odbije KOJ 1848, 83
Celotno geslo Hipolit
siliti glagol

PRIMERJAJ: silejoč

Vorenc
siliti nedov., F4, cogere, ſyliti; cogit, ſyli; urgere, pertiṡkati, perganîati, drengati, naganîati, ſyliti, napleitati; urget somnus, ſen, ali ſpanîe ſyli, ali naganîa
Svetokriški
siliti -im nedov. siliti: de bi ſe imeli ſilit nedol. veſſeli biti ǀ Kaj naſs tulikain nagajnash, inu ſilish 2. ed. ǀ tvoje kmete cilu v'Praſnik ſilish 2. ed. na tlako hodit ǀ bushtuu me ſili 3. ed. krivizhnu andlat ǀ obeden tebe neſili +3. ed. ijh prelomit ǀ inu vener my li v'paKal ſilimo 1. mn. ǀ ſilio 3. mn. pyti taiſte kateri nej ſo sheini ǀ videozh, de edn je ſilil del. ed. m malikovati te verne Iſraeliterie ǀ Chriſtus je ſilil del. ed. m ſmert de bi pershla ǀ sakaj ta Angel je taku ſilu del. ed. m od Jacoba pojti ǀ glava bo v'grob ſilila del. ed. ž
Besedje16
siliti glag. nedov. ♦ P: 13 (TT 1557, TR 1558, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Črnovrški
siliti
Črnovrški
siliti gl. natiskati
Celotno geslo Kostelski
siliti ► ˈsiːl’t -l’ėn nedov.
Celotno geslo Hipolit
siliti se glagol
Vorenc
siliti se nedov., F6, adniti, ſe ſyliti, hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati, ſe naſloniti, ſe podſtopiti; annito, vide adnitor, anniti, ſe ſyliti; connitor, conniti, conari, ſe podſtopiti, pofliſſati, ſyliti; eniti, ſe podſtopiti kai ſturiti, skuſhati kai velikiga ſturiti, ſe ſyliti, ſi mujo ṡadéti, vun poſlati, roditi; tenesmus, kir k'ſranîu hodi, inu ſe ſyli, ter nyzh ne ſtlazhi, aku lyh vſeṡkuṡi ga ṡhene; vim sibi facere, ſe ſyliti
Celotno geslo Vezljivostni G
síliti za -im za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
navadno slabšalno kdo/kaj hrepeneti za kom/čim
Vedno sili za dekleti.
SSKJ²
sílj -a m (ȋ)
bot. rastlina s pernatimi listi in belimi, rdečkastimi ali rumenkastimi cveti v kobulih, Peucedanum: gorski, orjaški silj
Pravopis
sílj -a m s -em (ȋ) |rastlina|
Celotno geslo Sinonimni
sílj -a m
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik gorski silj  pojmovnik orjaški silj
Pleteršnik
sìlj, sílja, m. der Haarstrang (peucedanum sp.), Podgorje (Ist.)-Erj. (Torb.).
SSKJ²
sílje -a s (ȋ)
nar. vzhodno mlado, nedozorelo žito: silje je poleglo; možje so hodili po njivah in si ogledovali silje
Pleteršnik
sȋlje, n. coll. 1) die Feldfrüchte, das Getreide, Mur., Jan., Danj.-Mik., ogr.-Mik., C.; (bes. das Getreide noch in den Halmen), C.; proso in vse silje zmlatiti, Npr. (vzhŠt.)-Valj. (Vest.); — tudi: siljè, ogr.-Valj. (Rad); — 2) das Laserkraut (laserpitium), Cig.; — jelenovo s., das Hirschhaar (nardus stricta), Cig.; — prim. selje.
Prekmurski
sìlje -a s žito: Gda bi pa csüo Jákob, ka je ſzilje vu Egyptomi KŠ 1771, 359; Brüszi sze kosza i szrp, szilje z-nôg szpádne KAJ 1870, 57; Vogerszko szilje jáko iszkano AI 1875, kaz. br. 8; [kruh] er'zéni, ali ſz-kakſté drügoga ſzilja KŠ 1754, 202; trbej je znati psenicze, ali pa kákſega drügoga ſzilja KŠ 1771, 523; Po 'zétvi od szilja cêna goriszkocsila AI 1875, kaz. br. 8; tak je gvüsno, ka szilji cêna goriszkocsi AI 1875, kaz. br. 8; geto ſzo vo ſzipali ſzilje vu mourje KŠ 1771, 426; nego je moj ocsa ſzilje doli po'seo KM 1790, 32; naj ni ſzilje küpili KM 1796, 29; Naszkoroma velika vrocsina prisla i szilje v-zrelojcsi sztisznola AI 1875, kaz. br. 8; kak csi bi oni rávno z sziljom obiljávali TA 1848, 4; gdare tihi veter sziljá szemta goni KAJ 1870, 120
Število zadetkov: 666393