Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Zapis pripadnikov narodov v frazemih

Zakaj se Francoz v frazemu narediti se Francoza piše z veliko začetnico, Rus v frazemu jih je veliko kot rusov pa z malo? To sem preverila na Franu, a zakaj je to tako?

Jezikovna
Zapis skupaj (»kdove«) in narazen (»kdo ve«) ter vejica

Zanima me, ali obstaja kakšno pravilo, zakaj se za kdove ne piše vejica, za kdo ve pa?

Kdove kaj se mu plete po glavi. Kdo ve, kaj se mu plete po glavi.

Vem sicer, da je v drugem primeru vejica zaradi dveh stavkov (osebkov odvisnik). Pri prvem primeru, kjer je cel stavek združen v eno besedo, mi pa ni povsem jasno, zakaj se tam vejica ne piše. Morda zaradi tega, ker združek igra vlogo prislova?

Jezikovna
Zapis trajanja in raba simbola »h« za uro

Kako zapišemo »osem ur, pet minut, dve sekundi« s števkami, simbolom pa ločiloma: 8h5'2" ali 8h05'02" (najbrž brez presledkov In najverjetneje ne 08h05'02")?

Jezikovna
Zapis tujih črk å in ø

Kako se zapisujejo črke, ki jih v slovenski abecedi ni, npr. å in ø? Je potrebno prečrkovanje ali ne? Vetle Sjaastad/Sjåstad Christiansen in Johannes Thingnes Bø/Boe

Jezikovna
Zapis z veliko ali malo začetnico: občina/Občina

Prosim za nasvet glede zapisa občina/Občina. Kadar gre za območje, se seveda piše z malo, kadar za institucijo pa z veliko. Ampak, a je kako drugače, ko omenjamo vse institucije hkrati, ne le posamezno? (prosim tudi za pojasnilo)

Konkreten primer:

  • Povprečnina je finančni vir o/Občin, zbranih iz sredstev dohodnine, ki se določa glede na povprečne stroške na prebivalca. Povprečni stroški na prebivalca se določajo vsako leto znova v dogovoru z o/Občinami, upoštevajoč štiriletno povprečje pretekle porabe o/Občin, splošne javnofinančne okoliščine ter fiskalno pravilo.

Kako pa je v primeru, kadar sicer zraven besede OBČINA ne napišemo, za katero konkretno gre, a iz konteksta ni dvoma, da gre za npr. Občino Lendava: 2. Konec meseca bo o/Občina (institucija) podelila priznanja vsem zaslužnim občanom. Najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna
Zašraufati in odšraufati po slovensko

Zanima me, kako se zgoraj omenjena pogovorna izraza zapišeta pravilno slovensko?

V SSKJ-ju sicer najdem glagolnik vijačenje iz glagola vijačiti (šraufati). Torej vem, kako se ta glagol pravilno napiše v nedovršni obliki. Kako pa je z dovršnimi oblikami, kot sta zgornja izraza? Izraza, kot bi ju sam na podlagi nedovršnika poimenoval, odvijačiti in privijačiti nista v SSKJ-ju.

Torej, kako je pravilno?

Jezikovna
Zlogovanje in deljenje besed »ura«, »Eva« ...

Zanima me, kako pravilno zlogujemo besedo ura, Ana, Eva ... So to enozložne ali dvozložne besede? S ploskanjem so otroci v prvem razredu za omenjene besede zaploskali dvakrat in tudi učiteljice so do sedaj poučevale, da so omenjene besede opredelili kot dvozložne. Pri tem pa se nam je začelo pojavljati vprašanje, ali je to pravilno, glede na to, da, ko besede delimo teh besed ne moremo deliti (u-ra, ur-a).

Jezikovna
Zloženke s kratico v prvem delu: z vezajem ali brez njega?

Zanima me, če je zapis WC-školjka pravilen ali bi ga morala pisati brez vezaja. Ali bi bilo glede na zapisano ustrezno tudi WC-deska in WC-sedež ali delam napako, če razmišljam o teh besedah kot o podrednih zloženkah?

Jezikovna
Zveza »napredovala bolezen« in opisni deležnik, ki izraža stanje

Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.

Jezikovna
Ženska dvojina: »midve sva šle«

S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?

Jezikovna
Ženska je šivilja, moški pa ...

Katera je pravilna oblika uporabe poklica šivilja za moškega?

Jezikovna
Ženska oblika samostalnika »praktik«

Zanima me, kako je z žensko obliko samostalnika praktik.

Jezikovna
Ženski pedofil je ...?

Veliko se ukvarjam s slovenskim pravopisom oziroma z jezikom na splošno, ker prevajam tuja dela, pa tudi sam pišem in objavljam prozo. Zanima me, kakšna je ženska oblika besede pedofil? V SSKJ je nisem našel. V Novi besedi sem dobil en sam zadetek: s pedofilkami.

Število zadetkov: 533