Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
žal [žȁu̯] povedkovnik

žal

PRIMERJAJ: de meni žal

Vorenc
žal prisl., F9, aemulari, aifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati, ſe ſerditi, ṡhou djati, lubiti; condolere, condolescere, enimu ẛhal biti, ſlú bolán biti, ṡhalovati; displicere, nedopaſti, ṡhou biti, hudú dopaſti; distaedet mihi, meni ſe ferṡhmaga, meni je ṡhal; dolere, ſe kaſſati, ṡhal biti; doliturus, -a, -um, eden kateriga bó ena reizh ṡhalila, ali katerimu bó ṡhal dialu, de bó ſam na ſe reẛhal; malè habere aliquem, enimu ṡhou, ali teṡhku djati; poenitere, ſe ṡgrévati, kaſſati, ṡhou biti, ſe ſpokoriti; poenitet me, meni je ṡhou, me ṡgréva, ſe kaſſám
Svetokriški
žal prisl. žal: mu je bilu shal de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal, ampak sa volo dobizhika ǀ Ah kaku shal dej unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ zhloveku shal dej, kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha godj ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu ǀ letu je taku shal djalu Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat
Celotno geslo Pohlin
žal deti

GLEJ: de meni žal

Svetokriški
žalost -i ž žalost: mene ſilnu velika shaloſt im. ed. obide ǀ ali ah shalost im. ed. prevelika ǀ je ta ner vekshi ſhaloſt im. ed., inu reva ǀ kaj s' ena shloſt im. ed., inu britkuſt obidie ſerze tiga bolniga ǀ ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shaloſti rod. ed. nefentala ǀ tu ſonze je bilu od shalosti rod. ed. omedlelu ǀ od ſhaloſti rod. ed., inu ſtraha je bila tudi umerla ǀ na ta pervi shlak ſim bila na tla od shloſti rod. ed. padla, inu omedlela ǀ je bila Konez sturila tej veliki revi, inu shalosti daj. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt tož. ed. pozhutish ǀ veliko martro inu shalost tož. ed. imaio ozha, inu Mati kadar vidio ſvoje otroke bolne ǀ ſe bò v'shaloſt tož. ed. preobrnilu ǀ v shaloſti mest. ed. shivè ǀ serze gvishnu je mene bolelu, inu v'shalosti mest. ed. je plavalu ǀ Chriſtus s' veliko shaloſtio or. ed. je bil saupil ǀ odogovorij s'veliko shalostio or. ed. ta hudi ǀ vekshi urshoh imà danas napolnenu biti s'shaloſtio or. ed., inu ſtraham moje ſerze ǀ nemesti Kruha, s'shalostio or. ed., inu britkustio ijh shpishajo ǀ Vſe letakushne shaloſty im. mn., inu grevinge ſo natirlih ǀ ona nej neuaiena dellat, taku de ſtu shaloſti rod. mn. v'hisho perneſe ǀ leta shaloſt premaga vſe druge shaloſti tož. mn.
Svetokriški
žalosten -tna prid. žalosten: Alexander je bil shaloſten im. ed. m ǀ pred ozhy nam je postaulen en shalosten im. ed. m firsht ǀ Ti ſi shaleſten im. ed. m kadar nimash shzhim tvoje dolge plazhat ǀ O shaloſtni im. ed. m dol. glaſs ǀ pride ta shaloſtna im. ed. ž poshta v'Rim ǀ ſilnu shalostna im. ed. ž je bila postala ǀ Ta ſirota vſa sholaſtna im. ed. ž, inu v' jokana grè veno ſenizo klagovati ǀ tu grenku slatku, tu shalostnu im. ed. s veſselu naprej pride ǀ njegovu shalosſtnu im. ed. s ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Sam Bug ſe zhudi, inu toshi s'kuſi vſta tiga shaloſtniga rod. ed. m Ieremia Preroka ǀ Grè v'tu meſtu Najm, de bi Synu une shaloſtne rod. ed. ž Vduve od ſmerti obudil ǀ ona je shla mimu eniga Altaria Shaloſtne rod. ed. ž Mariæ ǀ klagovajne te shalostne rod. ed. ž uduve ǀ is shaloſtniga rod. ed. s ſerza vashiga potekò ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy shaloſtni daj. ed. ž matteri ǀ Bug pokashe tei shalosni daj. ed. ž sheni en frishen ſtudenz ǀ En shaloſten tož. ed. m dan je imela Agar ǀ So shli gledat ta shaloſtni tož. ed. m dol. ſpektakil ǀ ty vſmileni ſo Chriſtuſa v' podobi eniga petleria v' hisho vſeli … shaloſtniga tož. ed. m ži. potroshtali ǀ nei grè v'ta vert Gethſemani obyskat tiga shalostniga tož. ed. m ži. Iesusa ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno tož. ed. ž poshto ǀ jo najdeio vſo shalostno tož. ed. ž, inu vjokano ǀ je shlishal eno shalaſtno tož. ed. ž shtimo ǀ ta ſvetli dan v'shalostno tož. ed. ž nuzh ſe preoberne ǀ de bi mogal njegovu shaloſtnu tož. ed. s ſerze potroshtat ǀ de bi mogal tu ſilnu shalostnu tož. ed. s, inu prestrashenu, ſerze Chriſtuſavu potroshtat ǀ pride noter ena dusha v' shaloſtni mest. ed. ž podobi ǀ s' ſvojo shaloſtno or. ed. ž temmo sakrye vſe elemente ǀ de bi jeſt na leta vesheli Dan s' shaloſtnem or. ed. s oblizham na leto pridishenzo prishal ǀ so bily ſilnu shaloſtni im. mn. m, inu milu ſe ſo joKali ǀ njega Iogri ſo bilij shalostni im. mn. m postali ǀ koku mozhnu shalastni im. mn. m ſó ǀ ſilnu shaleſtni im. mn. m poſtaneo ǀ Nebote tedai shaloſtne im. mn. ž vy ſirotize ǀ Troshtarza teh shalostneh rod. mn. ǀ Morje teh shaloſtneh rod. mn. bogaboyezhih shien je bilu tihu, inu potroshtanu oſtalu ǀ Jeſt ſe veſſelim de vaſſ videm shaloſtne tož. mn. m, inu sgrevane ǀ hude inu shaloſtne tož. mn. ž zajtinge nam perneſesh ò Simeon ǀ te shalostne tož. mn. ž Pushave ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli nyh shaloſtna tož. mn. s ſerza ǀ veſselje v'revneh, inu shalostneh mest. mn. primer.> shaloſtnishi im. ed. m dan je donashi dan ǀ shaloſtnishi rod./tož. ed. ž poshte ena shena nemore na ſvejtu imeti
Svetokriški
žalovati -ujem/-am nedov. 1. žalostiti se, obžalovati: veliku vezh ti tardouratni greshnik, inu greshinza bi ſe imeli bati, inu shalovati nedol. ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati nedol., inu klaguati ǀ shalovati nedol., klogovati, inu ſe grimat do ſmerti ǀ Nimamo tedaj urshoha shalvati nedol. ǀ Vmerl je Bachus, ſa tiga volo mozhnu ſe resveſſelim, polek pak mozhnu shalujem 1. ed., de on je puſtil eniga Synu, katiri nej nezh bulshi ǀ Se jokam, inu shalujen 1. ed., kadar meni slu, ali hudu gre ǀ Se jokash, shalujesh 2. ed., inu zagujesh kadar deſset guldinariu sgubish ǀ nej ſi prau veſsela, sdihash, shaluiesh 2. ed. Kodor hodesh ǀ ti shalovash 2. ed., inu klagviesh kadar eno kokush, eniga vola etc. Sgubish ǀ kaj tedaj morebiti, de Ti veſſelje teh Angelou shaluash 2. ed. ǀ ti neshalouash +2. ed., inu ſe negrimash v'tem kir ti ſi G. Boga sgubil ǀ shaluje 3. ed., inu jamra, kakor de bi nezh ne imel na ſveiti ǀ Philistery so ga bily premagali, inu oſlepili: Nad katerem shaluie 3. ed. s: Ambrosh ǀ Sa volo te velike vaſhe preusetnosti, inu nemarnosti pres vſiga konza klaguje, inu ſhalvje 3. ed., ter Nebu inu semlo klizhe poshlushat njegovu klagovajne ǀ En ſam je, kateri neshalvie +3. ed., kadar spomni de je boshio sapuvid prelomil ǀ mi tukaj doli shalujemo 1. mn. naſhe reve ǀ Angely tvoy brati shalujemo 1. mn. na tvoim pogublejni ǀ kadar enu ſamu oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite, ſe grimate, pres vſiga konza shalujete 2. mn. ǀ nad leto zhlovesko nepametio ſe zhudite, inu shalvate 2. mn. vy Angeli Nebeski ǀ ſe ym sdy, de nezh nimaio, satoraj shalujeio 3. mn., klagujeio, inu iamraio ǀ Sa lete shaloſtne saſtopi, taiſte, katiri shaluieio 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo 3. mn., ga fliſsnu yshzheio ǀ Isvelizhani ſo ty, kateri shaluio 3. mn. ǀ aku en glid je bolan vſy ty drugi glidi shaluaio 3. mn. ǀ neshalujeio +3. mn., de ſe edn ym neperklaina ǀ Jokajteſe, inu shalujte vel. 2. mn. vij pravizhne dushe ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte +2. mn. de nejſte moshie ǀ jeſt ſe nebom sa tu grimal, inu shaloval del. ed. m ǀ jest ſim ſe zhudil, inu shalual del. ed. m, inu jokal ǀ letu bom do moje ſmerti shalval del. ed. m ǀ Gdu je ble shaluval del. ed. m ǀ pres vſiga konza je shalaval del. ed. m ǀ Gdu tedaj bi neshalual del. ed. m, inu ſe nejokal, dokler ta stuar taku malu suojga stuarnika shtima ǀ shaluala del. ed. ž je tudi semla, v'tem Kir je vidila de tulikajn shtrajfingom je bila podvershena ǀ bo v' temnizi shalovala del. ed. ž ǀ leti Svetniki is lubesnio ſo shalovali del. mn. m, videozh de nyh blishni bodo pogubleni ǀ De pak gnado Boshjo ſo bily s'kusi Malikuvajne sgubily, sa tu nejſo nihdar veliku shaluvali del. mn. m 2. žalovati: nimate urshoha shalovati nedol. po Ranzimu Nem. ǀ veliku zhaſſa yh ſhalovati nedol. ne nehajo ǀ s'Ieruſalema ſo bilij v'Bethanio pershli jokat, inu shalovati namen. na tem mertvem Lazeruſam ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate 2. mn. po vashi Hzheri Bleſilli ǀ Indianarij try cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio 3. mn. ǀ is lufta mertue na semlo padaio, otrozy klaguieio, matere shalveio 3. mn. ǀ nikar neshalujte +vel. 2. mn. po Ranzam Nem., dokler ſe je reishil od vſiga hudiga ǀ njega blishni je shaloval del. ed. m svojga vola, kateri mu je bil vzerknil ǀ ſa volo ſmerti ſvojga priatelna nepotroshtnu ſe je jokal, inu shaloval del. ed. m ǀ njegovi otrozy ſo ga shalovali del. mn. m li ſedem dny ǀ So vſij shalovali del. mn. m, inu jozali, inu jokali, inu njih lepe guante slekli, inu troraske oblekli ǀ po ſmerti ſo shalovale del. mn. ž kakor te sapushene ſirotize
Prekmurski
žalüvàti -ǘjem nedov.
1. žalovati: Bánni; 'salüvati, márati KOJ 1833, 151; Szánni; 'salüvati, militi KOJ 1833, 172; Szuncze 'Zalüjte vi mené BKM 1789, 193; tva rodbina, tvo ſzmrt de 'salüvala SŠ 1796, 171; je joucsics 'salüvao ſzmrt ſziná ſzvojega KM 1796, 25; Jôžek eto je žalüvao BJ 1886, 6
2. obžalovati: ſzo vaſi ſztariske dobroga zamüdili, ſtero 'zalüvati moremo BKM 1789, 6b; Moje grejhe vſze 'salüjem KM 1783, 262; 'Zidovſzkoga lüſztva zavr'zenyé I. 'zalüje KŠ 1771, 467; i 'salüje ſzvoje grejhe KMK 1780, 70; Saluiemo vſzeh naſse grehe SM 1747, 54; me vſzi 'salüjete SŠ 1796, 78; Ki grêhe 'zalüjete BRM 1823, 13; Grêhe tvoje z-ſzrdcza 'zalüj BRM 1823, 76
žalüvàti se -ǘjem se obžalovati: 'Salüjem ſze za hüdoube KM 1783, 167
Svetokriški
žarh -a m grobnica: ta mertvi mosh tajſte nehvaleshne shene je is sharga rod. ed. vun shal ǀ ga peleio k' sharhu daj. ed., kir je bil ta mertvi pokoppan ǀ kadar ena shlahtna viſoka Perſona vmerje, de taiſti en lep sharh tož. ed. puſte ſturiti ǀ je bil sapovedal ſharh tož. ed. perpravit ǀ sharhe tož. mn., inu grobe s'zhloveskimi trupli je napolnila ǀ de ſi lih po nyh grobah, sharhah mest. mn. hodio ← stvnem. sarch ‛grobnica’ ← srlat. sarcophagus ← gr. σαρκοφάγος
Svetokriški
žegnan -a prid. 1. blagoslovljen: posdraulen, inu shegnan im. ed. m bodi moj lubi tovarsh ǀ stutaushenKrat ſrezhni, veſseli, inu shegnani im. ed. m dol. dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ drugu jutru ta shegnana im. ed. ž ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu im. ed. s kadillu per Altaryh ǀ kateri ſedj v' tei shegnani mest. ed. ž Moshtranzi ǀ vsame shegnano or. ed. ž vodo, sazhne po hishi Kropiti ǀ shegnani im. mn. m bodite do vekoma ǀ shegnane im. mn. ž tvoje Svete Rokè katire ſo mene pejſtovale, inu meni ſtregle ǀ Shegnane im. mn. ž/s jeſelza, katere nam shrokust tyn Nebeſs doseſheio ǀ andohtlivu tvoje shegnane tož. mn. ž rokè kushnem 2. posvečen: ta shegnani im. ed. m dol. ublat ſe je bil preobernil veniga lepiga bobizha ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana im. ed. ž Cerku ratala ǀ Manna je li ena ſenza bila tiga shegnaniga rod. ed. m Vblata ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane rod. ed. ž poſſode ǀ kakor je bil od ſmerti gori vſtal, takushen v' ta shegnani tož. ed. m dol. vblat pride ǀ de ſe najdem pod tem shegnanim or. ed. m ublatu na Altariu ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, ampak te kronane glave teh Papeshu, Cardinalu, shkofu, inu shegnanih rod. mn. Maſhniku ǀ Mashniki s' veliko andohtio, inu pohleunoſtio v' ſvoih shegnanih mest. mn. rokah Taiſtiga noſſio → žegnati
Svetokriški
žeja -e ž žeja: dokler timu vboſimu drofftine je bil odpovedal, sheja im. ed. je rasla ǀ de bi imel od sheie rod. ed. umreti ǀ ta reuni Ismael od ſheje rod. ed. je imel vmrèti ǀ en slat pehar mu poda de bi ſi shejo tož. ed. vgaſsil ǀ v' pakli eno vezhno lakoto, inu sheio tož. ed. terpj ǀ to bogo dusho pustimo terpèti lakoto, inu ſheio tož. ed. ǀ nebò utalashila nijh ſhejo tož. ed., inu lakato ǀ Tantalus dokler Bogovom ſe je bil pregreshil, vezhno ſejo tož. ed. terpi ǀ bosh s' vezhno shejo or. ed. v' pakli shtrajfan
Svetokriški
želeti -im nedov. želeti: imamo s'pravjga serza shelejti nedol. k'njemu priti ǀ doſeshe vſe karkuli ena dusha sheleti nedol. more ǀ zhlovek bi imel urshoh sheleiti nedol. s' Davidam peretnize imeti ǀ Ne bo sadosti taisto pusledno uro shelèti nedol. ǀ my morimo yskat, shelit nedol., inu ſe pofliſſat kulikajn hozhemo ǀ shelim 1. ed., inu proſsem vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne ǀ jeſt neshelim +1. ed. dote ǀ drugu od nijh danas neſhelim +1. ed. ǀ shelish 2. ed. s'namy myr imejti ǀ nej sadosti de tuijh shen neshelish +2. ed. ǀ Sakaj shelishde 2. ed.+ bi tvoj priatel ratal ǀ prezej gredò gledat, kaj sheli 3. ed., inu proſsi ǀ tei greshni dushi vezh da, kakor ſama shelj 3. ed. inu proſsi ǀ karkuli messu, ali telu shelij 3. ed. ǀ sakaj ti vuprashash aku ta bolni shèli 3. ed. osdravit ǀ drusiga neshelj +3. ed. ampak naſhe isvelizhejne ǀ on neshelij +3. ed., de bi sdaj sa njega dusho proſsili ǀ G. Bug drugiga offra nesheli +3. ed. od zhloveka ǀ jest menem de ſe nei obeniga nashlu, kateri bi bil rekal de neſheli +3. ed. ǀ aku shelimo 1. mn. de bi Bug ushlishal ǀ vſe kar shelite 2. mn., inu potrebuijete, sastoin vam hozhe dati ǀ karkuli shèlite 2. mn., ali poterbujete ǀ aku ſhelite 2. mn. gnade, inu miloſti Boſhje deleshni ratat ǀ aku skelite 2. mn. de bi vam G. Bug pomagal ǀ nikuli nemislite, inu neshelite +2. mn. kjekaj gori priti ǀ druſiga ne yſzhete, inu neſhelite 2. mn. ampak vashe truplu zertlati ǀ dvej rezhy vſy ludje shelè 3. mn. doſezhi ǀ miſa pomeni ſakonski ſtan, v'kateriga ſtopit taku mozhnu sheljè 3. mn. vdovizi, inu uduve ǀ s' S. Paulam rezimo … Ali pak s'Davidam shelimo vel. 1. mn. rekozh ǀ Bug tudi je njemu dal karkuli je shelel del. ed. m ǀ je shelil del. ed. m Chriſtushau Ioger ratat ǀ je ſhelel del. ed. m, de bi my mogli dusho viditi ǀ tiga nej ſim shèlil del. ed. m ǀ karkuli bode od njega shelal del. ed. m, inu proſsil ǀ bi shelu del. ed. m de lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile ǀ gdu je bolan de bi neshelel +del. ed. m osdravit ǀ de bi neshelil +del. ed. m dosezhi, inu vshivati v' nebeſſih erbiszhino ǀ je bila vſe od krajla doſegla kar je shelela del. ed. ž ǀ s' mladiga je bil navein imeti vſe kar njegovu ſerze je shelelu del. ed. s ǀ Leto dua Gospuda ſta shelela del. dv. m sa Neveſto imeti ǀ drugiga nei ſo sheleli del. mn. m temuzh v'Nebu k'Chriſtuſu priti ǀ is nyh selubleniga ſerza ſo sdihovale, inu shelejle del. mn. ž vshivat kar lubio
Svetokriški
železen -zna prid. železen: potle sazhne shelesen im. ed. m prihaiat ǀ letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala, namrezh ta shelesni im. ed. m dol. mazhik ǀ tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu kakor de bi bilu shelesnu im. ed. s ǀ Krajl vſame shkoffavu oroshje, inu sheleſen tož. ed. m guant, v'katerem je bil uloulen ǀ mosh skrje pod klop en shelesen tož. ed. m mosher ǀ S. Theresy namejſti slatiga perstina je bil dal en shelesni tož. ed. m dol. shebil ǀ v'shelesni tož. ed. m dol. gvant ſe je oblekal ǀ kadar ga je bil vſhelesni tož. ed. m dol. guant oblekil ǀ njega hlapzi eno shelesno tož. ed. ž streho verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ eno sheleſno tož. ed. ž bodezho ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ kugla prebye shelesnu tož. ed. s oblazhilu ǀ te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom mest. ed. s gorezhim volu shgati ǀ poln oroshja, s' shelesnam or. ed. m guantam pokrit ǀ kakor de bi s' enem shelesnim or. ed. m mezham yh ranil ǀ zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno or. ed. ž rudo ǀ pokrije glavo s'shelesno or. ed. ž kappo, ſerze s' shelesno or. ed. ž Ioppo ǀ s'eno veliko keteno sheleſno or. ed. ž na nagu ſe je bil prepaſal ǀ s' puksho, inu s' drugem shelesnem or. ed. s oroshiam ſe voiskujeio ǀ kaj pomenio ty shelesni im. mn. m ſobij ǀ ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih rod. mn. shpiz poſtavit ǀ molio leſſene, shelesne tož. mn. m sreberne, inu slate Pilde ǀ ukupai poſtavite … sheleſne tož. mn. m grebene is katerem ſo nyh truplu tergali ǀ ſo bily njemu na sbiro dali lepe gvante, inu shelesne tož. mn. ž sholnerske jope ǀ puſti resbelit ene sheleſne tož. mn. ž zheule polne shpiz ǀ te velike sheleſne tož. mn. ž dauri tiga mesta Gaza s'grunta je bil vun vſdignil ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna tož. mn. s urata ǀ s' shelesnimy or. mn. grebeny ga imaio tergat ǀ s' shelesnimi or. mn. ketnamy sazhneo tauzh
Svetokriški
železo -a s 1. železo: Shelesu im. ed. kakor ſariovj lahku ſe shzhiſti ǀ v' nashih deshelah sheleſu im. ed., inu poper ſe della ǀ kadar shelesu im. ed. ſe v' ogin poſtavi ǀ sheleſſu im. ed. te oblaſti ſe reſuje, inu pepel rata ǀ pres ognia, inu shelesa rod. ed. s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje rane osdravil, inu sazellil ǀ nej ſmo is sheleſa rod. ed., ampak is meſsa ǀ ſtegna is sheleſſa rod. ed. ǀ zhlovek nej is Selesa rod. ed., ali is kamena ǀ s'kotlovine, inu s'shelesa rod. ed. slatu ſtury ǀ kakor de bi bily s'kamena, ali s'sheleſa rod. ed. ǀ ima to naturo de shelesu tož. ed. szera ǀ nuza ogin, inu sheleſu tož. ed. teh shtrajfing ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam or. ed. imè ſvojga Shenina drukat ǀ gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom or. ed., Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ Kadar ſe ſaina de s'shelleſam or. ed. andla 2. okovi: v' sheleſu tož. ed. ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti ǀ ga je bil ſapovedal kakor eniga puntarja v'sheleſu tož. ed. vkovat ǀ ta Prerok v'sheleſi mest. ed. vkovan je veliku na nogah terpel ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa tož. mn., ketene, shtrike, inu shpringarie ǀ Krajl sapovej sheleſa tož. mn., inu ketne odklenit → zelišče
Svetokriški
želja -e ž želja, hrepenenje, poželenje: Od hude shelje rod. ed. prideio hude miſly, poboy, preſeshtvu, inu loterja ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo tož. ed. v'nyh obudila ǀ Pridigarij nimaio po shejli mest. ed. teh ludij pridigat ampak pò voli S. Duha ǀ hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo or. ed., inu s' djainam Bogu shlushit ǀ ſo tekli s' veliko sheljo or. ed. taiſtu vinu pokushat ǀ ga sazhnejo hude miſly, inu shelje im. mn. martrat ǀ ſò vezhkrat hude shelje im. mn., inu miſly mene obshle ǀ Letukaj ſe imaio vſtanovit vashe miſly, ſhelje im. mn., inu ſerza ǀ ſerce je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè im. mn. Boshie ſe ustonovè ǀ shejlie im. mn., katere ſò mene obſhle te dny ǀ v' ſebi imà shiuu apnu teh hudih shejll rod. mn. ǀ po Kateri te negnuſne shivali hudih miſly, inu greshnih shejl rod. mn. hodio ǀ de bi sheio vashih hudih sheil rod. mn. potalashili ǀ kakor kojnij resuſdani dèrjeio taku ferbeshnu po potu neuarnim nijh hudih shell rod. mn. ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell rod. mn. ſvesanih ǀ ſlabi zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve, polni luken hudijh sheijl rod. mn., inu greshnyn nauad ǀ nje nezhiſtim sheljam daj. mn. nej hotel pervolit ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm greshnim shelam daj. mn. perpustila ǀ ſe imamo odpovedati vſi boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom daj. mn. ǀ hozhte vashijm hudim shelom daj. mn. ſe super postavit ǀ tuoje beſſede poshlusha, inu tuoje shelje tož. mn. posna ǀ vſe tuoje misli, shele tož. mn., inu pozhutKe vidi ǀ kaj ſi bil skuſi takorshne shelie tož. mn. vdubil ǀ edn timu drugimu ſi sazhneta piſſat, inu nyh veliko lubesan resodeuat, hude shelle tož. mn. edn pruti timu drugimu imeti ǀ Gorje takorshnem, kateri po ſvoj nori glavi, inu hudih sheljah mest. mn. ſe shenio ǀ vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah mest. mn. hudih vashijh pozhutku ǀ shiher morio shivejti po sheiliah mest. mn. tiga ſvejta inu meſſa ǀ po ſvojh shejlah mest. mn. bodo Vuzhenike iskali ǀ napolni tvoje ſerze s' ſvetimi sheljami or. mn. ǀ s'ſkerbami tiga blaga, inu s'shejlami or. mn. tiga shivota → želje
Svetokriški
želod -a m želod: tudi sheloda rod. ed. nej mogal sproſſit ǀ je bila takorshna lakota de shelod tož. ed. ſo mlejli, inu kruh vun delali ǀ je mogal shelod tož. ed., kakor ena ſvinia jeiſti ǀ Po tem sazhne takushno lakoto terpèti, de bi bil rad ſhelod tož. ed. jeidil
Svetokriški
žena -e ž žena: ena shena im. ed. v'Egijpti eniga krokotila je lubila kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ katero dolshnoſt je dobru ſposnala, inu dopolnila ta bogaboyezha shena im. ed. Samuelava Mati: Leta Sena im. ed. Anna s' imenam ǀ jeſt ſim ſtarishi, kakor moja ſhena im. ed. ǀ proshna, inu molitva te brumne shene rod. ed. ǀ ti kateri raven tvoje shene rod. ed. druge lubish ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni daj. ed. en frishen ſtudenz ǀ de ima damu k'ſvoi ſheni daj. ed. Bersabei pojti ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo sheno tož. ed. Tabitho ǀ ſo bili perpelali eno shenoc tož. ed. v' presheſtvi sapopadano ǀ kakor ſe vidi v'taisti kananejerski sheni mest. ed. greshni ǀ Palemnon s' ſvoio sheno or. ed. je takulepu, zhednu inu mijrnu shivel ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro ſaurashit, de mosh s'sheno or. ed. ſe ima kregat ǀ Duej sheni im. dv. blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam ſò ſijdele ǀ njega dvej shene im. mn./dv. ſò porodile 12. Patriarkou Judouſkiga Roda ǀ Israelske shene im. mn. ſo njemu nepruti shle s'zittrami ǀ nej sadosti de tuijh shen rod. mn. neshelish ǀ Chriſtus JESUS je bil naſitil pet taushent mosh bres shien rod. mn., inu otruk s' ſamy peterimi Kruhi ǀ s'kusi lepoto Sidoniterskih shenn rod. mn. ǀ jokajne vaſhih ſtarisyh, ſolſe vash shenih rod. mn., inu otrouk ǀ hozhe Dekelzom, inu tem brumnom shenam daj. mn. nijh poshtejne poſili vsetti ǀ slaſti rejshi vſe shene tož. mn. od nevarnoſti, inu terplejna v' porodi ǀ karkuli per drugyh shenah mest. mn. je vidla ſim mogal taiſti kupit ǀ Sa drugimi shenami or. mn. hodesh ǀ nezhiſtoſt, inu loterijo s'Moabiterskimy shenamij or. mn. ſo tribali ǀ je preſelzo v'rokah dershal, inu v'mej shenamy or. mn. ſedel, inu predel
Vorenc
ženin m, F4, nuptus, ṡhenin, ali oṡhenên; sponsus, -si, ṡhenin; zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali naveſta ṡhenina. Exod:34.v.14
Svetokriški
ženin -a m ženin: Shenin im. ed. je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj dum ǀ kar shenin im. ed. v'viſsokjh peiſmah od ſvoje Naveſte pravi ǀ shelim samolzhi pergliho teh deſſet Diviz, katire shenen im. ed. Nebeski nanaglim je bil poklizal ǀ v'ſerzu ſvojga shenina rod. ed. Iſaka ǀ sdaj pak k'shlushbi ſvojga ſhenina rod. ed. n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ ſe pergliha enimu salublenimu sheninu daj. ed. ǀ nepameten je bil Quintianus, dokler ſe je troshtal de ta S. Diviza bo njega sa ſvojga Shenina tož. ed. vsela ǀ kakor obena druga Neveſta ſvojga Shenena tož. ed. ǀ od ſtraha vmerje, inu s'ſvoim sheninom or. ed. v'pakal ſe vderè ǀ enaka s' shenenam or. ed. rata ǀ vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu rod. mn. lozhit ǀ vam sheninam daj. mn. nesapovej de bi imeli vaſhe Neveste sapustiti ǀ Naveste ſo sapustile suoje shenine tož. mn. krajle nebeski ženin Kristusov epitet: nje Nebeſhki ſhenin im. ed. Christus Ieſus ij je bil ſerce vſel ǀ Hozhe rezhe Senin Nebeski im. ed. ǀ ta duhouna Neveſta je bila v' takorshni gnadi per ſvojmu Nebeskimu Sheninu daj. ed. ǀ S. Gertrudis je proſsila suojga Nebeshkiga shenina tož. ed. Christuſa Iesuſa ǀ s' Nebeskem Sheninam or. ed. ſo shle h' tej Nebeski ohzeti → ženim
Svetokriški
ženiti se -im se nedov. ženiti se: po nyh nori glavi zhes volo ſvojh ſtarishih ſe shenio 3. mn. ǀ Sdaj k'zhaſti Boshi ſe neshenio +3. mn. ǀ nikar po vashih hudih shelah ſe neshenite +vel. 2. mn. ǀ Variteſe de ſe nebote shenili del. mn. m, inu moshile po vashi ſamavolnoſti
Število zadetkov: 5522