Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Sklanjanje priimka »Višnjar«

Sklanjanje priimka Višnjar
Jezikovna
So imena mesecev lahko tudi prislovi?

Glede imen mesecev imam dve vprašanji.

  • Imena mesecev so samostalniki, a ko jih uporabimo v rodilniški obliki v vlogi prislovnega določila časa, delujejo kot prislovi. Odgovarjajo na vprašalnico kdaj (npr.: Preselili so se marca.) Smemo reči, da so v takih primerih prislovi? Podobno je namreč pri letnih časih: beseda jesen je samostalnik, medtem ko je beseda jeseni prislov.

  • Ali ne gre pri tem, ko napišemo zraven imena meseca še njegovo nadpomenko, za nepotrebno kopičenje besed (npr. Prireditev bo meseca maja.), saj je brez besede mesec poved povsem razumljiva?

Jezikovna
Spol samostalnika »karitas«

Imam vprašanje glede imena organizacije Slovenska karitas: Karitas.

Glede na njihov zapis (npr. na spletni strani) in rabo prevladuje ženska spolska oblika, pravopis pa določa m. spol. To je prva težava. Druga težava je pri zapisih: Škofijska karitas Koper ali Škofijska Karitas Koper ali škofijska Karitas Koper. Kako je z velikimi začetnicami, kako jih upravičiti?

Na isti ravni tudi težava z zapisom župnijska Karitas Trbovlje/Župnijska Karitas Trbovlje/Župnijska karitas Trbovlje. V teh primerih sem uporabljala ž. spol, saj je tako v rabi.

Jezikovna
Spol samostalnika »vodja«

Zanima me, ali lahko napišemo tudi programska vodja Maja Zupanič ali je pridevnik vedno le v moškem spolu, ker je tudi samostalnik moškega spola − torej programski vodja Maja Zupanič. Sta možni obe različici?

Jezikovna
Tolkienovščina

Pred kratkim sem na spletu odkrila Jezikovno svetovanje, kjer odgovarjate na vprašanja povezana s slovnico in pravopisom. Ker imam tudi sama nekaj vprašanj, pri katerih bi potrebovala pomoč, dvomim pa, da bi bila le-ta dovolj zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, sem izkoristila ponujeno možnost individualnega svetovanja. Upam, da ni s tem nič narobe in da mi boste pomagali pri odgovorih na vprašanja, ki me težijo.

V fantazijskii literaturi se pogosto srečujemo z izmišljenimi jeziki. Kako torej podomačevati (oz. ali sploh podomačevati) imena bitij in pripadnikov narodov, še zlasti tam, kjer je v prevodu literarnega dela zaželjeno prikazati tudi razliko med dvema jezikoma, resničnim in izmišljenim, in njunimi jezikovnimi značilnostmi? Do kakšne mere je smiselno ali nujno podomačevati besede iz takšnih jezikov in kakšna bi bila njihova najpravilnejša oblika?

Kot primer bi navedla Tolkienova dela (predvsem Silmarillion) in njegova poimenovanja bajeslovnih bitij (Ainur, Valar, Maiar) ter narodov (Noldor, Sindar, Teleri) v jeziku quenya (Quenya). Tukaj je nekaj primerov (osebnih lastnih imen) v edninski in množinski obliki:

Ainu (ed.) --> Ainur (mn.)

Vala (m. sp., ed.) --> Valar (m. sp., mn.)

Valië (ž. sp., ed.) --> Valier (ž. sp., mn.)

Maia (ed.) --> Maiar (mn.)

Noldo (ed.) --> Noldor (mn.)

Elda (ed.) --> Eldar (mn.)

Teler (ed.) --> Teleri (mn.)

Quende (ed.) --> Quendi (mn.)

Množinske oblike teh poimenovanj v besedilu močno prevladujejo, zato me zanima, po kakšnem vzorcu je treba to množino sklanjati v slovenskem prevodu?

Je potrebno:

1. izhajati iz edninske oblike samostalnika in množino sklanjati po 2. moški sklanjatvi: Vale-Val-Valam-Vale-o Valah-z Valami

2. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in besedo nato sklanjati po 1. moški sklanjatvi: Valarji-Valarjev-Valarjem-Valarje-o Valarjih-z Valarji (kot so to naredili nekateri slovenski prevajalci)

3. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in ji v vseh sklonih dodati končnico -ø: Valar-Valar-Valar-Valar-Valar-Valar

4. bi lahko morda v kakršnemkoli primeru po tem pravilu iz SP 2001 (Tujke, tuje besedne zveze ter polcitatna lastna imena imajo v imenovalniku ednine in enakem tožilniku (nepregibne besede in zveze pa sploh) lahko pisno citatno obliko (Shakespeare, corpus delicti, à propos), tj. pišejo se kakor v jeziku, iz katerega jih jemljemo.) kaj podobnega naredili tudi z besedo Valar, čeprav gre tu za množino in ne ednino? Valar bi potem sklanjali kot:

Valar-Valarjev-Valarjem-Valar-o Valarjih-z Valarji. Ali pa je to še najslabša rešitev izmed vseh oz. popolnoma napačna?

Ker imamo v knjigi tudi primere, kjer najdemo edninsko obliko besede v quenyi, množinska oblika pa je podana v angleškem jeziku (recimo Silmaril (ednina v quenyi) in Silmarils (množina v angleščini); v quenyi je množinska oblika Silmarilli, iz česar potem tudi izhaja naslov knjige Silmarillion, namreč zgodba o Silmarilih (treh draguljih, ki imajo v zgodbi osrednjo vlogo)), sem mnenja, da bi to razliko bilo treba tudi na nek način v prevodu poudariti. Sama sicer nisem jezikoslovka, še manj pa prevajalka, a vseeno se mi zdi, da če vse prevajaš po istem kopitu (Silmarils (ang.) --> Silmarili (slo.), Valar (quenya) --> Valarji (slo.)), se to razlikovanje med dvema jezikoma v prevodu popolnoma izgubi. Kako torej najustrezneje ravnati v takšnih primerih?

Kot drugo me potem zanima tole: je potrebno besede Ainu, Ainur, Quendi, Maia in Maiar podomačiti in spremeniti v Ajnu, Ajnur, Kvendi, Maja in Majar? Sama nisem najbolj navdušena nad tem, še zlasti ker v primeru Maia --> Maja (iz očitnega razloga) v slovenščini lahkopride do zmede. (primer: Gandalfje Maja. Maja Sauron je izdelal Prstan.) Ker se je prevajalec slovenskega prevoda Silmarilliona iz leta 2003 ravno temu kot kaže skušal izogniti, smo zato za žensko pripadnico rodu Maiar(jev) dobili nekaj, čemur ne morem reči drugega kot zmazek, namreč Majarka. To se (vsaj meni) zdi enako, kot da bi množini Libanonci prilepili -ka in za besedo Libanoncika trdili, da je to prebivalka Libanona. Podobno se je zgodilo pri množinski obliki za ženske pripadnice rodu Valar(jev). Čeprav se ime Valar skozi celotno knjigo pojavlja kot skupno ime za moške in ženske pripadnice rodu, torej Valar in Valier, so ženske pripadnice tega rodu (Valier) nazadnje končale kot Valarke. To je vseeno boljša rešitev kot prej omenjena Majarka, a vseeno menim, da bi se dalo priti do še kakšne boljše, kot da iz Valië (ed.) --> Valier (mn.) v slovenščini kar naenkrat dobimo Valarke. Bi bilo torej bolje ta imena (tudi v množini) pustiti v originalni obliki (tako kot recimo ime Pia)?

In pa še eno vprašanje: kakšni bi bili najpravilnejši ali vsaj najustreznejši (po Vašem mnenju) podomačeni obliki za imeni dveh najpomembnejših jezikov v Tolkienovih delih, quenyo (Quenya) in sindarin (Sindarin)? Zaenkrat imamo v slovenščini ti dve besedi prevedeni oz. podomačeni kot 'kvenja', 'kvenjščina' in 'quenjščina' ter 'sindarinščina' in 'sindarin'.

Jezikovna
Tvorba pridevnika za barvni odtenek, podoben barvi jajčevca

S sinom se hecava in skušava najti besedni par po kopitu pomarančno oranžna, slivovo modra, zatakne pa se nama pri jajčevcu: jajčevsko vijolična?

Jezikovna
Ujemanje sestavljenega osebka in povedka

O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.

  • V tem koronskem času nista pomembni/ni pomembna niti politika niti vera.
  • Na podelitev diplom nista prišla/ni prišel niti oče niti mama.
  • V shrambi nista bila/ni bil na razpolago ne sladkor ne moka.
  • Ponoči nista marala/ni maral voziti ne Peter ne Maja.

Jezikovna
Ujemanje v povedi z izrazom »večina«

Nekateri so kriminalci, a večina je nedolžnih. ALI […] večina je nedolžna. Je oboje prav? Tako kot je oboje prav v zgledu: Pet ljudi je bilo zadovoljnih. Pet ljudi je bilo zadovoljno. Če dodamo npr. večina ljudi: je zadovoljna ALI zadovoljnih? Kaj pa tretjina? Tretjina je bila vesela. Tretjina prisotnih je bila vesela ALI veselih? Kako si pomagamo?

Jezikovna
Uporaba izraza »redefinicija«

Zanima me ali je dikcija oziroma zapis: REDEFINICIJA mednarodnega sistema merskih enot (SI) iz vidika slovenska jezika dopustno. Ta zapis bi želeli uporabiti v vseh dokumentih, medijskih in strokovnih objavah, celostni podobi Urada RS za meroslovje, spominskih znamkah itd.

Vzorčno besedilo

Jezikovna
Vejica v protivnem priredju

Nina je šla v šolo(,) Maja pa v vrtec.

Ali je tukaj vejica ali ne? Hvala za odgovor.

Jezikovna
Vejice pri navajanju enot poštnega naslova

Zanima me, kateri zapis je pravilen in zakaj?

Obrazec nam pošljite na naslov Vrbovec, d. d., Pri Vrbi 15, 1000 Ljubljana ali na e-naslov info@vrbovec.si.Obrazec nam pošljite na naslov Vrbovec, d. d., Pri Vrbi 15, 1000 Ljubljana*,** ali na e-naslov info@vrbovec.si.*

Jezikovna
V začetku osemdesetih ali na začetku osemdesetih?

Zanima me, ali je prav v začetku osemdesetih ali na začetku osemdesetih? In seveda tudi, ali iz začetka ali z začetka?

Jezikovna
Zapis japonskega termina »kacuobuši«

Prosimo vas za pomoč pri zapisu japonskega termina katsuobushi, ki ga bo vsebovala Uredba Evropske komisije glede mejnih vrednosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov v tem japonskem ribiškem izdelku.

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Flerovij
Kako bi v slovenščino prevedli novoodkrita elementa z vrstnima številoma 114 in 116? V latinizirani angleščini sta dobila ime flerovium (prej Ununquadium) in livermorium (prej Ununhexium ) . Poslovenjeni imeni elemntov bi bili flerovij ( ununkvadij ) in livermorij ( ununheksij ). Uradu za kemikalije sta se zdeli imeni flerovij in livermorij primerni (tudi po posvetu z nacionalno komisijo za kemijsko nomenklaturo), vendar se je izkazalo, da naj bi bil  prvi element poimenovan po ruskem fiziku Georgiju Fljorovu, zato so nekateri predlagali poimenovanje fljorovij. Ali bi morali pri imenu kemijskega elementa upoštevati rusko prečrkovanje, ki je fonetično bližje ruskemu jeziku, in zapisati fljorovij ? Prvi zapisi o poimenovanju teh dveh elementov v slovenskem jeziku izvirajo iz maja 2012 in tam se pretežno uporablja flerovij .
Terminološka
Hodljivost
Name se je obrnila prijateljica urbanistka, ki jo je zmotil termin hodljivost . Termin je sicer že uvrščen v Urbanistični terminološki slovar , kjer je definiran kot 'značilnost prostora, ki je primeren in privlačen za hojo'. Na to sem jo opozoril, a se beseda še vedno upira njenemu jezikovnemu čutu. Mogoče pa se v tem kalku iz angleškega termina walkability vendarle skriva besedotvorni problem. Tekst je npr. berljiv , ker ga lahko beremo, po drugi strani pa je denimo oseba zapeljiva , ker nas lahko zapelje. V obeh primerih sta v podstavi glagola, ki sta prehodna in imata predmet v tožilniku. Glagol hoditi pa ni tak: prostor ne hodi, ker nima lastnosti živosti, vendar ne rečemo, da hodimo prostor , ampak v prostoru . Zanimata me vaše stališče in razlaga.
Terminološka
Mini album
Zanima nas, kakšno je slovensko poimenovanje za angleški izraz extended play , ki označuje glasbeni posnetek, ki je daljši od singla in krajši od albuma . Možnosti, na katere smo pomislili, so: EP , podaljšano predvajanje , podaljšana igra , podaljšani album , podaljšana plošča , mala plošča ...
Število zadetkov: 556