Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Pleteršnik
stēničən 2., -čna, adj. krepilen, sthenisch: stenični afekti, Lampe (D.); — prim. stenija.
Pleteršnik
strẹ̑žba, f. die Bedienung, die Wartung, die Pflege, Mur., Cig., Jan., DZ.; zavod bi v svojih rokah imel strežbo, upravo, hrano bolnikom i. t. d., Levst. (Pril.); deklici je bilo treba skrbne strežbe, Str.; vrbje ne potrebuje posebno veliko strežbe, SlGosp.; — das Fröhnen: s. grdim željam, Ravn.
Pleteršnik
svẹ̑st 2., -ȋ, f. 1) das Bewusstsein, Cig., Jan., Lampe (D.), nk.; v svesti sem si, ich bin mir bewusst: v svesti sem si, da sem prav storil, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Überzeugung, die Zuversicht, Mur., Cig., Jan., Met., C.; ostrmeli so, s kakšno častjo in svestjo jim je te nauke pravil, Ravn.; Bog naj bo naša svest ob sili, Ravn.; z veliko svestjo na Boga se zanašati, Ravn.; s svestjo se nadejati, zuversichtlich hoffen, C.; — die zuversichtliche Erwartung: v svesti si biti česa, sich einer Sache versehen, gewärtig, gewiss, sicher sein, Cig., Jan., C.; božje milosti si biti v svesti, Trub.; nobene škode si nismo v svesti, wir besorgen keinen Schaden, Trub.; nič reči niso vedeli temu odgovoru, ki si ga niso bili v svesti, Ravn.; nobeno uro si ni bil življenja v svesti, Ravn.; človek si ni nikdar v svesti ne blaga, ne zdravja in življenja, LjZv.; v svesti si tretjega otroka, in Anwartschaft eines dritten Kindes, Levst. (Pril.); to sem storil v svesti, da mi boš ti pomagal, Levst. (Rok.); nocoj smo bili brata v svesti, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) die Treue, Kast.-C.; — die Gewissenhaftigkeit, C.
Pleteršnik
ščetíca, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen, Levst. (Zb. sp.); die Bürste, Cig., Jan., Gor.-M.; — 2) der Borstpinsel, Cig., Kast.-C., LjZv.; — 3) ščetice, die Hörner- o. Büschelkrankheit der Bienen, (šet-), Cig.; — 4) die Karde (dipsacus fullonum, d. silvestris), Dict., Cig., Jan., Erj. (Torb.); = pl. ščetice, vzhŠt.; tudi: die Distel (carduus), Erj. (Torb.); z mejmašnimi ščeticami je dobro kravi oteklo vime počesati, Lašče-Levst. (Rok.).
Pleteršnik
škrnjáti, -ȃm, vb. impf. knirschen, knirren, V.-Cig.; — nagen, knistern (v. d. Maus), Cig., M., GBrda, Črniče (Goriš.); = z nožem "škrncem" rezati, Podkrnci-Erj. (Torb.); — (pren.) kak umotvor š. (= obirati, bekritteln), Glas.
Pleteršnik
togótnost, f. die Zornmüthigkeit; — norska togotnost = besnost, Lampe (D.).
Pleteršnik
tōn, m. der Ton, Lampe (D.), nk.; dati ton, intonieren, Cig. (T.).
Pleteršnik
túrščišče, n. das Maisfeld nach d. Ernte, Jan., C.
Pleteršnik
tūš 2., m. der Tusch (in d. Musik).
Pleteršnik
úmski, adj. Verstandes-: umsko delovanje, die Verstandesthätigkeit, Lampe (D.); — abstract, Jan., Levst. (Glas.); umske reči, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
vȃr, m. 1) die Löthung, C., Z.; das Schweißen, Z.; — 2) das Loth (d. i. der metallische Körper, womit man löthet), Cig.; — 3) = droben pesek, ki rabi kovaču, da ž njim potresa železo, kadar je "vari", der Schweißsand, C., Notr.; — 4) der Sud, der Schwall, Jan.; — = pene od vretja, Dol.; var pobrati, Dol.
Pleteršnik
vírja, f. 1) = pri vozu ono železo, ki sklepa sovro in zadnjo trap, tudi: železen obroček ali okov pri šilu, nožu i. t. d., Sveti Peter pri Gorici, Dutovlje-Erj. (Torb.); — 2) pl. virje = verile, Poh.
Pleteršnik
zavlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) einziehen: z. s telohom ali teloh z. živini, die Nieswurz einem Vieh durch die Haut durchziehen, V.-Cig.; z. trak pod kožo, Strp.; — 2) durch Ziehen verdecken: z. se, sich bewölken, Cig., C.; nebo je zavlečeno, Z.; — 3) = zavlačiti, zueggen, Cig.; eineggen, Cig., Jan.; seme z., Z.; — 4) tesarji so hišo zavlekli, die Zimmerleute haben ein Gebäude zugelegt, d. h. das Zimmerwerk auf der Erde so zugerichtet, wie es nachher aufgerichtet werden soll, V.-Cig.; — 5) an einen abseitigen Ort schleppen, verschleppen, Cig.; kavke rade denar zavlečejo, Cig.; an einen ungehörigen Ort ziehen, in Unordnung bringen: pohišje, po hiši je vse zavlečeno, C.; — verschleppen, hineinschleppen, hinschleppen; z. kaj kam; pes je mrtvega zajca zavlekel v grmovje; prijatelj me je zavlekel v krčmo; zavleklo se je nekam drugam, das Gewitter ist irgendwohin anders gezogen; — 6) z. se, sich verziehen (z. B. beim Schachspiel), Cig.; — 7) verziehen, in die Länge ziehen; pravdo z., Cig.; to se bo zavleklo, das wird sich in die Länge ziehen.
Pleteršnik
zbȋrka, f. die Sammlung, die Collection, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; z. prirodnin, starih pisem, živali i. t. d., Cig. (T.), nk.
Pleteršnik
zdràv, zdráva, adj. 1) gesund; zdrav kakor riba v vodi; zdrava živina; zdrav les; na zdravem, im gesunden Zustande, Cig. (T.); zdrava pamet; — zdrav bodi! zdravi bodite! zdrav ostani! zdravi ostanite! lebe wohl, lebet wohl! — zdrav! zdrava! zdravi! lebe wohl! lebet wohl! Cig., Dol.; zdravo! lebe(t) wohl! (tudi = sei(d) gegrüßt, Mur., Jan., vzhŠt., ogr.-C.); — gegrüßt: ljuba mati, bodi zdrava! ogr.-C.; in je rekel k njim (ženam): zdrave! Krelj; zdrava Marija, das Ave-Maria-Geläute: pred zdravo Marijo, po zdravi Mariji, ogr.-C.; — 2) der Gesundheit zuträglich; zdrav kraj; ni zdravo vroče jedi jesti; — (fig.) heilsam: to je bilo zdravo za njega.
Pleteršnik
zmatoríti, -ím, vb. pf. reif d. i. mannhaft, kräftig machen, C.
Pleteršnik
žę́mnahti, f. pl. = praznik oznanjenja M. D. (25. marcija), Motnik (Št.)-Navr. (Let.).
Število zadetkov: 557