Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
velik -a prid. velik v različnih pomenih: ravizhin, inu velik im. ed. m priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ v'kaj s'eni vishi o S. Prerok ſi tulikajn gnad od G: Boga doſsegil, inu taku velek im. ed. m svetnik ratal ǀ ta Veliki im. ed. m dol. Iudouski Mashnik v'mashni guant ſe oblezhe ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika im. ed. ž ǀ de nanaglim KaKushna veliha im. ed. ž shtraifinga zhes vaſs ne bo prishla ǀ ſraſte enu veliku im. ed. s drivu ǀ ſo od veliziga rod. ed. m mrasa smersli ǀ od ſilnu velikiga rod. ed. m mraſa bodo ſmerſovali ǀ Parmenio je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga rod. ed. m Macedonskiga krajla ſareſat dua talla tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo ǀ od velika rod. ed. m ned. (?) ſtraha bi pomerli ǀ od velike rod. ed. ž urozhine vumeraio ǀ od veljke rod. ed. ž lakoti ſo imeli Konz vſeti ǀ s'velike rod. ed. ž potrebe sazhneo kraſti ǀ sa vola nijh veliziga rod. ed. s bushtua ǀ bres velikiga rod. ed. s terpleina ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) veſſelja, troshta, inu zhuda sazhele vpyti ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) zhuda, inu troshta bò djala ǀ uſe letu je k' enimu velikimu daj. ed. m troshtu bratam, inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ga peleio k' velikem daj. ed. m Altarju ǀ je bila Konez sturila tej veliki daj. ed. ž revi, inu shalosti ǀ k'veliki daj. ed. ž zhaſti yh polsdigne ǀ na ramo yh nalushil, inu na en velik tož. ed. m hrib yh neſel ǀ ſe zhudem, inu s'en uelik tož. ed. m mirakel dershim ǀ Shpot velih tož. ed. m ſo delali ti hudobni Iudij s'Christuſa ǀ Vidite ta veliki shakil tož. ed. m dol. Kateriga sa herptom dershim ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga tož. ed. m ži. Riſa Goliota ǀ leta je pomenila eniga veliziga tož. ed. m ži. greshnika ǀ ſo terpeli po lejti veliko tož. ed. ž vrozhino ǀ Duhouni rata, vliko tož. ed. ž pokuro zhes ſvoje grehe della ǀ valluvi zholn pokryeio, inu ludy v'veliko tož. ed. ž nevarnoſt perpravio ǀ je vidil pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku tož. ed. s glashovu morje ǀ pojti pridigvat v'tu veliku tož. ed. s Mestu Ninive ǀ v'veliku tož. ed. s vbuſhtvuje bil padil ǀ V'nevarnosti veliki mest. ed. ž ſe najde ǀ NA TA VELIKI mest. ed. m SAN MARNI PRASNIK ǀ en dan v'veliki mest. ed. ž nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ nekadai ſvejt ſe je neshal v'ueliki mest. ed. ž temi te nevere ǀ v'tem velikem mest. ed. s terpleini ǀ v' velikim mest. ed. s vbushtvi ǀ per nijh velikom mest. ed. s blagom restargani, in lazhni hodio ǀ s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem or. ed. m Riſam Goliatam vojskovati ǀ zhe bote s'taiſtim velikim or. ed. m Dolshnikam na Kolena padli ǀ s'velikim or. ed. m serdom odgovorji ǀ s'velikem or. ed. m aiffram ſò pridigvali to pravo Sveto vero ǀ do vekoma boſh s'velikom or. ed. m shpotom, inu martro terpel ǀ General Benedab s'eno veliko or. ed. ž vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ Ioseph s'veliko or. ed. ž bratausko lubesnjo je bil shal objeskat suoje brate ǀ s' velikem or. ed. s veſſeljam je shal v' Jeruſalem ǀ s'nijh velikim or. ed. s terplejniam ǀ Katero ti Angeli s'velikim or. ed. s vſseliom zhastè, inu hualio ǀ leto je bil s'velikem or. ed. s veſseljam ſvoje shlahte porozhil ǀ dua velika im. dv. m zherna pſsa planio k'temu martvimu truplu ǀ dua velika tož. dv. m mozhna peſſa uſame ǀ veliki im. mn. m svetniki, inu Priateli Boshij ſo bilij ǀ velike im. mn. ž shtraifinge bi zhes vaſs prishle ǀ sheſt velikih rod. mn. kloshtru je bil ſturil siſydat ǀ Jogry bugaio, ter 153 velizih rod. mn. rib von is morja potegneio ǀ s'teh velikijh rod. mn. pushtobou ǀ sa volo ſuojh uelikih rod. mn. grehou ǀ bo velikem daj. mn. nevarnoſtam podvershen ǀ gauge nej ſo sa te velike tož. mn. m taty, ampaK sa te maihine ǀ s. Peter, inu s. Paulus ſo bili v'veliKe tož. mn. m grehe padli ǀ v'vlike tož. mn. m grehe perpravil ǀ hozhe na vſe naſhe velike tož. mn. ž pregrehe posabit ǀ de bi Bug ne bil perſilen ſhevekshi +tož. mn. ž shtrajfinge zhes vaſs poſslati ǀ Mojſſeſ je s' kuſi muzh, inu gnado tiga S. Imena velika tož. mn. s zhuda, inu mirakelne dellal ǀ de ſi gljh od taiste veljka tož. mn. s zhudeſha ſo pravili ǀ bo hotel v'ſvojm vbuſtvi, inu v' velikih mest. mn. dolgeh oſtati ǀ kadar ſe ſo neshli v' velizih mest. mn. potrebah ǀ u'teh uelizijh mest. mn. mejſtah ǀ V' takushnih velkih mest. mn. grehah ǀ s' velikimy or. mn. grehomy je obdan ǀ s' temi velikemy or. mn. grehomy ǀ s'velikimi or. mn. revami, pregainenam, inu bolesni je bil obdan Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → večji in → vekši.
Svetokriški
veliko prisl. veliko, zelo, mnogo: ti vuzheni ſe ſo veliku sa volo tega potili ǀ veliku nijh ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli ǀ jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem ǀ veliku otrok je imela ǀ veliku urr od velike ſlatkusti je bila samaknena ǀ veliku uredne shenkinge ijm je bil dal ǀ Se veliku shtima, inu lubi sdrauje ǀ veljku njeh ſe najde; kateri taku skarbnu yshejo Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ veljku vezh je skerbel sa nyh dushe ǀ ueliku urshohu ima zhlouek u' tej dolni teh ſols ſe jokati, inu plakati ǀ na ſvdni dan viliku takorshne bò, kateri bodò diali ǀ velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ velikn minie bò mogla ta lepu deshezha roſſiza Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → več in → veče.
Svetokriški
velikonočni -a prid. velikonočni: Kry tiga velike nozhniga rod. ed. s Jagneta ǀ na Velikinozhni tož. ed. m dan ſe je poſtil ǀ na Veliki Nozhni tož. ed. m Dan gre k' obhajli ǀ na Veliki Nozhi tož. ed. m Dan ſe je bal v' Zerku pojti ǀ ta ſveti Velikonozni tož. ed. m zhaſſ ſo doſegli ǀ sklenejo na Velikunozhni tož. ed. m Praſnik Chriſtusa vmorit ǀ je shlishal v' Nebeſſih na veliku Nozhni tož. ed. m dan pejti ǀ sazhne to ſveto Velikonozhno tož. ed. ž pejſſim pejti ǀ je bil poslal v Jeruſalem perpravit tu veliku nozhnu tož. ed. s Jagne ǀ Pogledajte letu velikanozhnu tož. ed. s Jagne, pezhenu, s' ogniam te lubesni ǀ ob veliku Nozknim mest. ed. m zhaſſu ǀ Velikonozhni im. mn. m Prasniki ſe perblishaio ǀ sklenejo Chriſtuſa Velikunozhne tož. mn. m Praſnike vmorit
Svetokriški
vesel -a prid. vesel: edn bo sdrau, inu veſſel im. ed. m shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ Veſsel im. ed. m je jaſni dan ǀ grè veſſèl im. ed. m damu ǀ Srezhen, inu veſſeli im. ed. m dol. dan je bil Betulerjom, kadar ta ſerzhna Judith je bila Olophernuſu glavo odſekala ǀ O stutaushenKrat ſrezhni, veſseli im. ed. m dol., inu shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ bodi veſsela im. ed. ž, nikar nemisli vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ ſi veſſela im. ed. ž, inu potroshtana ǀ ſdaj vam odvſamem vſe kar je dobru, veſselu im. ed. s, inu lepu ǀ je bil s'tiga veſseliga rod. ed. m Paradisha stepen ǀ kaj dobriga inu veſſeliga rod. ed. s s' ſabo perneſſe shtima te garlize ǀ pres lete nezh vesſeliga rod. ed. s biti nemore ǀ nam perneſſe veſſeli tož. ed. m dol. ſpumlat ǀ NA TA VELIKI GVD, INV VESSELI tož. ed. m dol. DAN, SVETE VELIKE NOZHII ǀ de bi jeſt na leta vesheli tož. ed. m dol. Dan s' shaloſtnem oblizham na leto pridishenzo prishal ǀ shiriga, inu veſseliga tož. ed. m ži. najdejo ǀ veſſelo tož. ed. ž ſvetlobo v' taiſtih temnizah je vshival ǀ naſs opomina pejti to veſselo tož. ed. ž, inu S. pejſsem ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu tož. ed. s, ſrezhnu, sdravu, obilnu novu lejtu voshili ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu tož. ed. s novu lejtu poslati ǀ Vij kateri shelite lepu, inu vesſelu tož. ed. s perbivalshe ǀ Preroka Iſaia k' njemu poshle s' leto veſſelo or. ed. ž poshto ǀ ony ſo bily veſſeli im. mn. m ǀ sdaj ſo veſseli im. mn. m, sdaj shalostni ǀ Bodite veſſelj im. mn. m, inu od veſſelja vashe ſerze gori poskozhi ǀ od sunej se vidio veſſili im. mn. m, inu slatki ǀ Kaj pravite vy shenske pershone ſte veſſele im. mn. ž ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele tož. mn. m, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim ǀ te veſſele tož. mn. ž pejſſmi … je prepovedala ǀ veſsele tož. mn. ž zhajtinge ym perneſſem, inu osnanem primer.> v' tem ner vekshim vbushtvi je veſſeleshi im. ed. m bil, kakor ta ner bogatishi ǀ obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi im. ed. m, kakor je Jeſſenik ǀ kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi, veſſelejshi im. mn. ž, inu bulshi farbe ǀ ſo bile taku veſsele, de nihdar veſselèſhi im. mn. ž nej ſo bile ǀ nemore veſſeleishi tož. mn. ž zaitinge ſvojm tovarshizam perneſti presež.> ta danashni dan mej vſemi drugimi je ta ner zhaſtitishi, inu veſſeleishi im. ed. m ǀ Je bila ta ner ſvejtleshi, inu veſselejshi im. ed. ž laterna, kakor pravi S. Effrem ǀ ſmò dozhakali ta nerveſselejshi tož. ed. m Veliki Nozhni Prasnik ǀ ner te veſſelejshi tož. mn. ž zajtinge bi imel, kadar bi shlishal de je umerla
Svetokriški
veseliti -im nedov. razveseljevati: Bom li jeſt mojo mosht puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke veſſely 3. ed. ǀ sakaj Angele shalite, inu hudizhe veſſelite 2. mn. veseliti se veseliti se: imaio urshoh ſe veſſeliti nedol., inu nikar klagovati ǀ imajo danaſhni dan ſe veſseliti nedol. vſe shene ǀ Leta je dan, kateriga G. Bug nam je dal, de ſe imamo ueſſeliti nedol. ǀ ſe veſſelit nedol., ob taiſti uri ǀ Jeſt ſe veſſelim 1. ed. de vaſſ videm shaloſtne, inu sgrevane ǀ ti ſe veſſelish 2. ed. nad ſmertio tvojga lubiga Lazaruſa ǀ njega neſrezhi ſe veſselish 2. ed. ǀ ti pak kadar Boshijo sapuvid prelomish ſe veſelish 2. ed. ǀ sdaj vshe v' nebeſſih ſe veſſeli 3. ed., inu oblizhe Boshie vshiva ǀ Se veſſelj 3. ed. tudi dusha Ranziga Nem. ǀ v'serzi pak ſe veſselij 3. ed. ǀ ta zhaſs ſe veſselj 3. ed. ǀ ſe nejoKa, temuzh susebnu ſe veſsedlj 3. ed. vus volni svejt ǀ ſe veſſelimo 1. mn., inu praſnujemo ǀ Angeli v'Nebeſsih ſe veſselè 3. mn. ǀ Se veſſelè 3. mn. Svetniki videozh de ſe vgmeraio shlushabniki Boshy ǀ hudizhy ſe veſſele 3. mn. ǀ Kadar ga doperneſsò ſe veſsele 3. mn., inu hualio ǀ Angely v' Nebeſsyh ſe veſselio 3. mn. nad tvojm preobernejnam ǀ Veſſelimoſe vel. 1. mn., inu zhaſt dajmu Bogu ǀ Veſselite vel. 2. mn. ſe li vy Angeli ǀ Li veſselite vel. 2. mn. ſe ǀ Veſselil del. ed. m ſe je ozha Nebeſhki ǀ Job ſe je veſſelil del. ed. m pod britkoſtio tega terdiga terpleina ǀ Gdu tedai bi ſe neveſſilil +del. ed. m danas ǀ Natalia ſe je veſſelila del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … ſe veſselilu del. ed. s ǀ vſe ſe je veſſelelu del. ed. s, sunaj Lucifera ǀ Veſselili del. mn. m ſe ſo ſuſebnu Archangeli ǀ s' Chriſtuſam v' Nebeſſih ſe bomo veſſelili del. mn. m ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom Rojstvom veſselilij del. mn. m ǀ Veſſeleli del. mn. m ſò ſe mertvi kateri s' Chriſtuſam ſo bili ſmerti vſtali ǀ vſe ſtuary ſo ſe veſſelile del. mn. ž ǀ tudi druge ſoſſede je vabila de bi ſe Veſselile del. mn. ž
Svetokriški
veža -e ž božja veža cerkev, svetišče: she shonamo pak te boshje veshie rod. ed. ǀ Kadar bi Diogenes danashni dan v'to Boshjo vesho tož. ed. prishal is suojo laterno ǀ ſte v' to Boshio vesho tož. ed. prishli Boshjo beſſedo poshlushat ǀ de bi v' to Boshjo veshio tož. ed. prishli gledat ǀ jeſt sdaj ſim v' tej Boshj Veshi mest. ed. na Pridiſhnizi ǀ cillu v' Tempelni, v' veshi mest. ed. Boshy ſe pohujshaine daia ǀ vejm, de v'tej Boshij veshiſe mest. ed.+ ne naideio takorshne shene ǀ zhasti, inu lepu zerai Altarje, inu veshe tož. mn. Boshje ǀ ſte morebiti s' vekshi andohtio boshje veshe tož. mn. zhaſtili
Svetokriški
Vid -a m osebno lastno ime Vid: Neboyeſe Moj ſveſti shlushabnik Vid im. ed. ǀ NA DAN S. VIDA rod. ed. ǀ zhaſt, inu lubesan Vidu daj. ed. yskaſhe ǀ Leta taku nagovory S. Vida tož. ed. Sv. Víd, mučen pribl. 304; → Vitus
Svetokriški
videti -im dvovid. videti, opaziti: sdaj bodem jest mojo kunsht pustil vidit nedol. ǀ Iosephavi bratje ſo njega taku mozhnu ſaurashili, de shiviga nej ſo mogli viditi nedol. ǀ temma nepuſtij ozheſsom ſvetlobo vjditi nedol. ǀ aku shelite vidith nedol., vſdignite vashe ozhy ǀ videm 1. ed. de en mladenizh s'hiſhe pride ǀ vidim 1. ed. de krajl Saul nemore Davida shiviga terpeti na semli ǀ uidim 1. ed. eno veliko miſo perprauleno ǀ Ah Peter! kaj jest vidjm 1. ed., inu samerkam ǀ nihdar nevidim +1. ed. de bi molila ǀ nevidem +1. ed. ſvetlobe tiga ſonza ǀ kadar ti vidish 2. ed. eniga lazhniga ǀ uidish 2. ed. de ena moshka pershona s' eno shensko dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita ǀ vidizh 2. ed. de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ Si li slep, nevidish +2. ed. de tij ſo ludje ǀ ouzhiza kakor vidi 3. ed. volka ſe prestrashi ǀ Ali gdu nevidi +3. ed. de she vekshi norzi ſe najdejo v'mej kersheniki ǀ vidimo 1. mn. de s'kruha rata S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika Christuſa Iesuſa ǀ uidimo 1. mn., de od ſtu moshkih pershon kumai deſſet zhiſtu shivè ǀ kakor vidmo 1. mn. s' ozhmy nashe Svete Vere ǀ de ſi glih s'nashimi ozhmij ijh nevidimo +1. mn. ǀ Vidite 2. mn. ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim ǀ vij uidite 2. mn. eniga zhloveka smalaniga ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite +2. mn., taku neverujete ǀ neviditi +vel. 2. mn. taisti lepi stol, kateri vamm je perpraulen ǀ vidio 3. mn. ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe, mutaste, inu preproste ǀ vidjo 3. mn. kaj premore ta strah ǀ Se najdeio niketere shivali, katere nevidio +3. mn. po dnevi ǀ je vidil del. ed. m pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku glashovu morje ǀ kadar je videl del. ed. m tize letejti ǀ bosh uidil del. ed. m ti loter tajſto loterzo s'katero ſi nezhiſtoſt tribal ǀ S. Duh kadar je vidu del. ed. m to andohtlivo molitu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire ure nevidil +del. ed. m ǀ jevidil +del. ed. m de vus je bil reſtargan ǀ una Gospa vidila del. ed. ž en novu furum guanta ǀ karkuli per drugyh shenah je vidla del. ed. ž ſim mogal taiſti kupit ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla +del. ed. ž ǀ Letu je taiſtu oku, kateru je tebe vidilu del. ed. s na skriunim greshiti ǀ my dua uſhe veliku lejt ſe nejſmo vidila del. dv. m ǀ zhes dan ſe ſo greha varvali, de bi ſonze yh nevidlu +del. ed. s ǀ taisti kateri ſo letu vidili del. mn. m ſe ſo zhudilij ǀ ſó njemu ſprizhovali, de ſó vidli del. mn. m Chriſtusa ǀ ony ſo vidily del. mn. m tulikain lejt taistiga reuniga nadlushniga zhloveka per vejeriu leſhati ǀ kadar ſo vidilij del. mn. m de nijh Ceſarij, inu generali … ſe ſo v'Mestu pelali ǀ By rady takrat vidly del. mn. m, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ Pojte v'Libio inu bote vidlli del. mn. m de od velike urozhine vumeraio ǀ kakor ſo bili zhes tu krivavu morje preshli, inu vjdili del. mn. m de Bug njeh ſaurashnike potupil ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili, inu nevidili +del. mn. m ǀ kadar so vidile del. mn. ž, de taku obilnu ſo oskerblene, inu dobro guantane ǀ Kai menish de lete Boshije ozhij nej ſo vidle del. mn. ž taiste tuoje nezhiste della videti se videti se: kadar eden ſe gleda v'shpegli ſe vidi 3. ed. kakor je ſam na ſebi ǀ ſe nevidi +3. ed. obenu pobulshaine per ludeh ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi +3. ed. od kod ſvetlobo prajmejo ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila del. ed. ž per teh S. Pushaunikoh ǀ Letu ſe je vidilu del. ed. s per tej parvi Sveti Vezheriy ǀ kadar bi G. Bug perpuſtil, de bi ſe vidlu del. ed. s, kaj ludje mislio, kadar molio ǀ neboyteſe, de bi ſi lih v' taiſti kambri sagledali te zherne orle, ali pak te vſtekle pſſe, katiri na taiſto dusho zhakaio, kakor vezh krat per takorshneh bolnikah ſe ſo vidili del. mn. m ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale, inu tudi nesnane, inu zhudne svesde ſe ſo vidile del. mn. ž ǀ sapovei Adriana neuſmilenu tepſt, de koſti, inu zheva ſo ſe vidle del. mn. ž/s
Svetokriški
vnebohojenje -a s vnebohod: Pot pak te Postojne v'Nebu, pomeni ta danaſhni dan Iesuſoviga v'Nebuhojenja rod. ed. ǀ danaſhni dan je bil zhastitiſhi, Kakor dan v'Nebu hojenja rod. ed. Synu Boshyga ǀ vaſſ povabem vſe try na dan tiga v' Nebu hojeina rod. ed. ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna rod. ed. Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ Ali vener zhudnishi rizhij na danashnu v'Nebuhojejne tož. ed. ſe ſo godile ǀ Prerok David v'duhu je previdil letu v'Nebuhojejne tož. ed. Christuſavu
Svetokriški
vojska -e ž 1. vojska: ta ſaurashna vojska im. ed. ſe vſhe perblishuie, Katera bo vſe Konzhala ǀ cella voiska im. ed. je bila prebredla ta potok ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske rod. ed. ǀ David ga je bil od voiſke rod. ed. k'ſebi poklizal ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski daj. ed. ne perpusti ǀ njegovo vojsko tož. ed. prezej ſo bile pregnale, inu pobile ǀ prezei ſvojo veliko vojſko tož. ed. vkup ſpravi ǀ en General per ſvoj vojski mest. ed. ǀ David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit s'suojo vojsko or. ed. zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko or. ed. zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal ǀ s' ſvojo voisko or. ed. je oblegil enu meſtu ǀ s'veliko vojsho or. ed. pade v'njegovu Ceſarstvu ǀ vezh vela kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske im. mn. Alexandra Macedonskiga ǀ Goſpud teh vojsk rod. mn. ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske tož. mn. ǀ Katerim tuliKainkrat shuga s'Kuſi vojshe tož. mn. nashih ſauraſhnikou 2. vojna: Morebiti de tudi v' nebeſſih je billa vojska im. ed., inu boi ǀ je bila velika vojska im. ed. mej Judy, inu mej Ajdy sa volo Vere ǀ de bi od te njemu taku shkodlive, inu nevarne vojske rod. ed. imel nehati ǀ Gospud te vojskè rod. ed., inu maszhuajna ǀ dan te vojſke rod. ed. ſaſtopi minuto nje pozhetuia ǀ En drugi je nagnen k' vojski daj. ed. ǀ G. Bug ſe k'Vojski daj. ed. perpraula ǀ kadar dua ſe skregata, ali vojsko tož. ed. vkupaj imajo ǀ ſi je bil naprej uſel na vojſko tož. ed. pojti ǀ v' boiu naſh myr, na vojski mest. ed. naſhe premagajne ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni ſte roko, eni nogo, eni oku na voiski mest. ed. sgubili ǀ na vojſki mest. ed. konez vſameo ǀ vidimo de sdaj eno deshelo s'vojsko or. ed., to drugo s'kugo, eno s'potreſsmo, to drugo s'lakoto gajshla ǀ sdaj po celli Europi te ner hujshi vojske im. mn. meſta poderaio ǀ sa volo, velizih vojsk rod. mn. katire je imel ǀ Nepotrebne vojske tož. mn. sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo
Svetokriški
volja -e ž volja: taku nej ſe ysde tvoia S: vola im. ed. ǀ vaſha boganarodnost, inu huda vola im. ed. vam neperpusti dobriga ſturiti ǀ en dan hozheo dobre vole rod. ed. biti, inu v'lushtah tiga meſsa dopernesti ǀ kejkaj krivizhniga, inu shkodliviga ſturij is ſvoje hude vole rod. ed. ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre vuole rod. ed. vſe poverniti ǀ shraj nepomeni boj, inu vojsko, ampak pomeni de ſo dobre volè rod. ed. ǀ ſo bilij dobre vola rod. ed., inu polovizo pijani ǀ anaimoſe vſiga tiga, kar je Boshy voli daj. ed. ſuper ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish inu volo tož. ed. Boshjo dopolnesh ǀ on je to sheno napraulal, inu shenkinge oblubil, aku bo njegovo volo tož. ed. doperneſla ǀ is Serza ſe v' volo tož. ed. Boshjo poda ǀ nikar njega S. vola tož. ed. temuzh hudizavo doperneſsete ǀ nihdar ſvojo volò tož. ed. nespremenij ǀ k'sadnimu je bila niemu nije nezhisto lubesan resodela, inu proſsila de bi nije vola tož. ed. ſturil ǀ je treba v'volo tož. ed. Boshijo ſe podati ǀ Pridigarij nimaio po shejli teh ludij pridigat ampak pò voli mest. ed. S. Duha ǀ mu rezhe de bi imel ta lepi ſad po suoij dobri voli mest. ed. useti ǀ aku hozhes umojſtrit, inu premagat tuojo jeſo, inu meſſene pozhutke, ſakaj letu ſtoij v'tuoj frai uoli mest. ed. ǀ Ie rejs, de s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu perveſan, ali lete ketene ſam ſim s'mojo volo or. ed. ſturil ǀ vezhkrat je shal k'ſpuvidi s'volo or. ed. ta greh ſpovedat ǀ kateri misli shlushit Bogu, inu hudizhu, kir ſvoje greshne vole tož. mn. dopolni za tega voljo zato: sa tiga volo Bug naſs je taku mozhnu lubil ǀ sa tiga vola vſy ſe ſo njemu perklainali ǀ ſa tigo volo ſam ſebe s'ſtrupam je bil umuril ǀ satiga volo sbere eniga vuzheniga, inu saſtopniga Præcepteria ǀ ſatiga volo Papesh Gregorius XIII. je djal ǀ Satigo volo krail je bil Joſepha zhes vſe AEgypterske Firshte polsdignil ǀ Satega vola poite, vuzhite vſe ludij za + tož. svoj. prid./zaim. + voljo na ljubo, zaradi: ſo leto proſsili de bi imela sa Boshijo volo odpustiti ǀ vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil ſvoim puntarskom Purgariom ǀ nej ſi zhastil taistiga Boga, kateri sa tuoio vola s'Nebes je na semlo prishal ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal ǀ sa vashih grehou vola, vasha dusha je Boga sgubila ǀ na meiſti teh shtrikou, inu ketn s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou milu plakaio za voljo tega zato: sa volo tiga je v'Nebu shal, de bi nam pomagal ǀ Sa volo tiga s. Duh s' kusi usta zacharia Preroka pravi ǀ Sa volotiga S. Baſilius je imal vrshoh rezhi
Svetokriški
voščiti -im dvovid. 1. želeti: nihdar vezh ga nemoresh lepu pogledat, nikar dobru voshit nedol. ǀ Imamo taiſtim s' Lacedemory voszhit nedol., inu od G. Boga ſproſſit ta vezhni pozhitik ǀ vekshi neſrezhe niemu nemoresh voſzhit nedol. ǀ Kaj pomaga drugim hudu voſhit nedol., dokler tebi ſe bode hudu sgudlu ǀ sa tiga volo mu voszhim 1. ed. de bi ſe ſadavil ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim 1. ed. ǀ Satorai jeſt voſzhem 1. ed. Nem.N., de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem ſerzu ǀ Je guishnu en velik Boshy dar en dober ſpomin imeti, kateri dar voshim 1. ed. is ſerza danas Nem. Nem. ǀ ſe troshtash, eno taku dobro ſmert ſturiti? jest jo tebi voshem 1. ed., ali teshku ſe bo sgodilu ǀ druge ſrezhe, inu gnade neshelim, inu ſi nevoszhim +1. ed., ampak v' hisho tiga Nebeskiga Krajla priti ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish 2. ed. ǀ ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh, sludiu sdash, ſmert voſzhish 2. ed. ǀ ga ſaurashish, pregajnash, inu vſe tu hudu voshish 2. ed. ǀ stukrat smert voshzhesh 2. ed. taisti tuoi shlahti ǀ s'jesikom vam voshzhi 3. ed. en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ David to ner hushi revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi 3. ed. ǀ vſy shelite imeti ta S. Myr, katiriga danas vam voshi 3. ed. Chriſtus JESUS ǀ ſe skregata, inu ſtu treskou edn timu drugimu voshita 3. dv. ǀ eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite 2. mn. ǀ edn timu drugimu vſe tu dobru voszhio 3. mn. ǀ aku ym dobru voszhio 3. mn. ǀ taushenkrat ſmert mu voſzhio 3. mn. ǀ ym ſmert voshzhio 3. mn. ǀ edn timu drugimu gnado Boshjo, inu tu Isvelizhejne voshio 3. mn. ǀ nej ſim hudiga obenimu voszhil del. ed. m, ampak ſim vſe lubil ǀ Jeſt bi voshil del. ed. m, de bi vſy my ene takorshne pameti bili ǀ Ah vy katiri taku radi pleſſete, vam bi voſzhil del. ed. m, de bi vidli kaku hudizhi mej vami skakaio, kadar vy pleſſate ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie voshila del. ed. ž ǀ nikar vshe de bi ga kleli, ſmert voszhili del. mn. m ǀ timu mertvimu ſò ta vezhni pozhitik voſzhili del. mn. m ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu, obilnu novu lejtu voshili del. mn. m ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali vſe skuſi nekleli, sludjali, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili del. mn. m 2. privoščiti: Vener ſe zhes njega neuſmilish, ene ſolſe njemu nevoshish +2. ed. ǀ je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi +3. ed. ǀ Kadar nar lepshi beſsede zhloveku vuoshzhjo 3. mn., takrat nar ble ogolufajo ǀ te lazhne petlerje pak s'palzo s'hishe ſtepejo, inu eno droftinizo kruha nevoszhio +3. mn. ǀ morem sapuſtit moje blagu, katiru ſim taku teshku vkupai ſpraulal, inu ſam ſebi ſi ga neiſim voszhil del. ed. m ǀ de bi li enkrat v'tebe pogledal, ali eno ſamo dobro besſedo tebi vuoshzhil del. ed. m 3. dodeliti, dati: ga proſſi, de bi hotel njemu en kotiz v' ſvoj hishi voszhit nedol. ← stvnem. *wunṡki̯an > wunsken ‛želeti’
Svetokriški
vprašati -am dvovid. 1. vprašati, spraševati: ſe nej ſmejla potſtopit niega dotekniti, ali uprashat nedol., kaj per ny yszhe ǀ ſazhne po gaſſah tekat, inu po njemu vprashat nedol. ǀ Faimoshter ga pele na Britoff, ga sazhne po Latinski vprashat nedol. ǀ Glihi vishi imash ti kadar gresh v'Cerku ſam ſebe vuprashat nedol. ǀ ſo bily shli Anaxiala sa ſvit uprashat namen. ǀ kadar ga pride vprashat namen. ǀ sboly ta krajl, poshle vuprashat namen. te Duhoune, aku sa njega Boga proſsio ǀ Kateri bode s'jttru prishal vupraſhat namen. ǀ sdaj vprasham 1. ed. od kot ta Nuna je bila taku hudobna, inuc greshna ratala ǀ Sdaj uprasham 1. ed. Theologe, kaj vij pravite ǀ jeſt prezej sa ſvèt vuprasham 1. ed. to pervo Boshjo sapuvid ǀ sakaj ti vuprashash 2. ed. aku ta bolni shèli osdravit ǀ sakaj tedai ga vprashash 2. ed., aku hozhe osdravit ǀ ſocrates uprasha 3. ed. tiga Philoſopha, aku on ima kokushi v'ſvoij hishi ǀ pridejo v'Bethanio, vprasha 3. ed. Ieſus Martho, inu Magdaleno ǀ Gà vuprasha 3. ed. Koku je tebi ime ǀ vpraſha 3. ed. S. Chryſoſtomus ǀ kadar Pachomius letu vidi ſe sazhudi, inu v'prasha 3. ed. ǀ Alexander ga v'praſha 3. ed. sakaj ǀ jo uprazha 3. ed. zhe ſo njo umiſlih imeli ǀ vidi eno ſilnu lepo sheno, mu dopade vnpraſha 3. ed. gdu je ona ǀ nihzhe mej vamy mene neuprasha +3. ed., kam gresh ǀ eden tiga drusiga vuprashate 2. mn. ǀ Ah Pater! kaj vprashate 2. mn. ǀ Pametnu andlate, de uprashate 2. mn. kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ neuprashate +2. mn. kaj je s' enu meiſtu ǀ jo uprashaio 3. mn., kaj s' en offer je ona h' tej zerkvi ſturila ǀ ga vuprashajo 3. mn. sakaj letu ǀ ga vuprashaio 3. mn. ty drugi Minihi, kaj tu pomeni ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè priti dolgu zhaſsa vpraſhaio 3. mn. gdu je taisti ǀ Boga ſa ſvit neuprashaio +3. mn. ǀ vuprashaj vel. 2. ed. takushne, koku ony morio tulikajn zhaſsa v'grehu shivèti ǀ vprashaj vel. 2. ed. lete, kateri ſo yh poſnali ǀ Vuprashaimo vel. 1. mn. Turke, kaj s'eno sapuvid imaio ǀ Vprashajmo vel. 1. mn. S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj ǀ Vprashaimo vel. 1. mn. Angela Gabriela ǀ Ner poprej uprashajmo vel. 1. mn. Ajdje kaj s' eno vero imaio ǀ Vuprashajmosdaj vel. 1. mn.+ te Lutersh, inu Calvinish ǀ Vprashajte vel. 2. mn. to brumno ſusanno ǀ vuprashajte vel. 2. mn. Iosva Generala ǀ vprashaite vel. 2. mn. eniga, kateri je bil per pridigi, koku je njemu dopadla ǀ Vupraſhajte vel. 2. mn. vy eniga otroka ǀ Vprushajte vel. 2. mn. S. Chryſoſtoma ǀ En dan Cirus je uprashal del. ed. m Tigrana ǀ de poprei nej Boga ſa ſvit vprashal del. ed. m ǀ eden je te druge vuprashal del. ed. m ǀ ſe je zhudil, inu vupraſhal del. ed. m, sakaj tu della ǀ Dauid je ſvoje Poshluſhavce vpraſhal del. ed. m ǀ je upraſhal del. ed. m Annania ǀ G. Bug ga je po Abelnu uuprashal del. ed. m ǀ Ta Svetniza je vprashala del. ed. ž, sakaj taku shaloſtnu ſe dershj ǀ S. Brida je enkrat vuprashala del. ed. ž shenina ǀ ena v'mej nimy je uprashala del. ed. ž ǀ nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu, inu hudizha vprashala del. dv. m ǀ Kadar ſo Chriſtuſa vprashali del. mn. m ǀ So prishli zolnary, ter ſo uprashali del. mn. m ǀ ſami Angelzi ſe ſo zhudili, inu ijh vuprashali del. mn. m ǀ ſo ga vupraſhali del. mn. m Kej dela 2. vprašati se, spraševati se: Kadar my kaj noviga vidimo, ali shlishimo ſe zhudimo, inu uprashamo 1. mn. od kot letu pride ǀ Tudi neuprashamo 1. mn. vezh, kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ Vprashaio 3. mn. S. Vuzheniki, zhe je mogozhe, de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil ǀ neuprasheio +3. mn. kaj s'ene terme, inu nature je ǀ Vpraſhajmo vel. 1. mn. sakaj danaſs, Kir je she li isvolem njemu od groba gouorè Nekateri zgledi pomensko niso enoznačno določljivi.
Svetokriški
vrel -a prid. vrel: S. Andri je puſtil ſvoj Krish … S: Cecilia ſvoj ureli tož. ed. m dol. kotu ǀ je bil v'en vreli tož. ed. m dol. kotu s'kozhu ǀ vrelo tož. ed. ž vodo na taiſto ulivaio ǀ Eny ſe puſte vrelim mest. ed. m kotli kuhat, kakor Epimachus ǀ drugi dan ſo mater s' vurelam or. ed. m kropam oblili ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem or. ed. m kropam nebile perſilene s' vishat ǀ s'vurelo or. ed. ž vodo suoje persi ſi oparjo ǀ drusiga nej ſo vidili … kotle urele tož. mn. m v'katereh ſo ijh kuhali ǀ une Brate Machoberje, katere Antiochus v' vrelih mest. mn. kotlah je sapovedal kuhat
Svetokriški
vroč -a prid. vroč: kir bò takorshen velik, inu urozh im. ed. m demm, de gorezhe ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle ǀ sakaj tedaj fige gori ſtavish, dokler ſo tudi urozhe rod. ed. ž naturæ ǀ primit urozhe tož. ed. s, inu merslu shelesu ǀ ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha im. dv. m ǀ obudi v' njemu te vrozhe tož. mn. ž hude shelje
Svetokriški
vročina -e ž vročina, tj. 1. vroče vreme: Sdaj prevelik mras, sdaj prevelika urozhina im. ed., sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ Gdu nevidi, de vrozhina im. ed. je taku mozhnu duh ſzerala, de ſamu meſſu je ratala ǀ shivina od velike sheje inu urozhine rod. ed. je bila opejshala ǀ kadar bi jeſt k' tej veliki urozhini daj. ed. perloshil ogin ǀ Vy ſe toshite, inu vezkrat kaunete, ſusho, deſſ, veiter, tozho, mres, inu urozhino tož. ed. ǀ na meſti ognia ima naterlih vurozhino tož. ed. ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino tož. ed. ǀ celli dan v' veliki urozhini mest. ed. ſo dellali ǀ Chriſtus pò lejti, inu urozhini mest. ed. is Judouske deshele v' ſamario je rajshal ǀ bres ſtrehe je taiſte ovarual pred mrasam, inu urozhino or. ed. 2. povišana telesna temperatura: Dohtar pak ga troshta, de urozhina im. ed. bò nehala pruti dnevi ǀ de bi njegovo tasho od velike urozhine rod. ed. rejshil ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini daj. ed., vodenizi ǀ potogram, eno urozhino tož. ed. ti nemoresh enu lejtu preneſti ǀ Tashzha S. Petra je veliKo vurozhino tož. ed. imela ǀ obena druga nemore osdravit bolnika s' veliko urozhino or. ed., inu slabuſtio obdaniga
Svetokriški
vrteti -im nedov. vrteti: kollu ſo v' kroh verteli del. mn. m, de truplu pò shpizah ſe je reſreſalu ǀ ſo enu kolu okuli Altarja verteli del. mn. m vrteti se vrteti se, sukati se: glava ſe sazhne verteiti nedol., moshgane ſo ſmeishane ǀ nuzh, inu dan ſe verti 3. ed. ǀ Hudizh ima od nature, de vſeskuſi ſe okuli vertj 3. ed., inu ſam ter kje skaka ǀ sdaj na enem okni, sdaj na tem drugem ſe uertj 3. ed. ǀ vſe skuſi ſe obrazhaio, inu vertè 3. mn. kakor enu kolu ǀ Sim okuli semle ſe vertil del. ed. m, inu taiſto pretekil ǀ S. Catharine ſerze nikuli ſe nej obrazhalu, inu vertelu del. ed. s v' teh poſvejtnih rezheh ǀ ſo pleſſali, inu ſe verteli del. mn. m
Svetokriški
vsak -a zaim. vsak: vſaka im. ed. ž slatkuſt ima ſvoio grenkuſt ǀ uſaka im. ed. ž kambra je imela ſvoje laſtnu imè ǀ Vſaku im. ed. s drivu ima try rezhy, namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ poſt taiſto ſzera, ena shaloſtna miſſu taiſto premini, uſaka minuta io pili, uſaku im. ed. s leitu taiſto poshera ǀ KaKor Malin, Kateri mele vſaKe rod. ed. ž ſorte shitu ǀ vſak tož. ed. m lubi dan je pijan ǀ uſak tož. ed. m lubi dan je goſtarja dershal ǀ vsak tož. ed. m dan cell Sveti Roſhenkranz je molil ǀ ſak tož. ed. m dan S. Roshenkronz je molila ǀ vſakdan tož. ed. m+ s'miſsljo, s'beſſsedo, s'diajnem G: Boga reshalio ǀ sahvalite tedaj G: Boga ſa vſaki tož. ed. m dol. dar ǀ Vsaki tož. ed. m dol. dan je lebal, inu pyanzhoval ǀ my tudi imamo G. Boga ſa vſako tož. ed. ž dobruto inu gnado sahvalit ǀ uſako tož. ed. ž nuzh kadar je na poſtelo ſe poloshil ǀ kadar sa vsako tož. ed. ž beſsedo nerezhe vasha gnada ǀ ſim ta shivi ſtudeniz, katerj premorem vſakko tož. ed. ž shejo ogaſiti ǀ vſaku tož. ed. s jutru en slushabnik ie mogal v'njega Kamro priti ǀ vsaku tož. ed. s lejtu je shlishal ta sedmi, inu oſsim dan ſeptembra eno nesrezheno lepo Nebeshko musiko ǀ Vſazu tož. ed. s jutru bote vidli vezh ludy na plazi kupuvati ǀ saſaku +tož. ed. s malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe ǀ ob vſaki mest. ed. ž uri je mogal ſvoie nezhiste shele dopolnit ǀ v'ſaKi mest. ed. ž potrebi na pumozh priti vsak(i) m vsak, vsakdo: vſak im. ed. vshje tu zhiſtu Svetu reshnu Telu ǀ vſaki im. ed. ſi ſvojo loterzo grè ſpat ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti imela, inu vſakiga tož. ed. po njega voli naſſitila, inu reslushtala
Svetokriški
vsakateri -a zaim. vsak: vſakateri im. ed. m terh ima ſvojga Rihtaria ǀ vſakitiri im. ed. m zhlovek shelj tu kar je dobru ǀ vſaketiri im. ed. m zhlovek ima dobru samerkat ǀ vſakatera im. ed. ž zhebela ima ſvoje opravilu pres pozhitka ǀ Vsaketera im. ed. ž deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data ǀ uſakatera im. ed. ž hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga boga ǀ vſakateru im. ed. s drivu, kateru dobriga ſadu neperneſe bo poſekanu, inu v' ogin vershenu ǀ shiher grè v' tovarshtvu vſaketeriga rod. ed. m poshteniga zhloveka ǀ s'uſakateriga rod. ed. m, buchſtoba ſturimo eno beſſedo ǀ od vſakatere rod. ed. ž hude beſſede, misli, inu diaina bo mogal teshko raitingo dati ǀ uſaketerimu daj. ed. m zhloveku je dial ǀ vſakateri daj. ed. ž ſtvari je enu laſtnu mejſtu sa prebivalszhe dal ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri daj. ed. ž Goſpody ſi uppa kuhat ǀ v' vſakaterimu daj. ed. s meſti imaio kupze imeti ǀ de bi vſakateri tož. ed. m lubi dan shlishal pejti Angele nebeske ǀ vſaketeri tož. ed. m tedn ſe ſo duakrat terdu poſtili ǀ uſakateri tož. ed. m Prasnik je shal v' tempel timu folku to Boshjo beſſedo pridiguat ǀ perſij ſvoie reskrite ſo derſhale vſakateriga tož. ed. m ži. zhloveka klizale, de bi yh ſeſal ǀ is tiga ſtola je vſaketeriga tož. ed. m ži. shuleria vidil ǀ vſakatero tož. ed. ž rano sna oſdravit ǀ Vni ſe huali de vſaketero tož. ed. ž boleſan ſna osdravit ǀ na uſaketero tož. ed. ž dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela semla ǀ Chriſtus JESVS uſakatero tož. ed. ž Sabboto, tu je uſakateri Prasnik je shal v' tempel timu folku to Boshjo beſſedo pridiguat ǀ vſakateru tož. ed. s lejtu je njemu sapovedal ǀ imate vſakitiru tož. ed. s jutru poprei, kakor ſonze vſtane, pobrati ǀ vſakatiru tož. ed. s lejtu try dny obnorè ǀ je bil Judom sapovedal vſakiteru tož. ed. s lejtu ſpoumnit na taiſto gnado ǀ vſaketeru tož. ed. s dellu je gor vſel ǀ shiher molimo na gaſsi, na zheſti, v' hishi, inu vſaketirim mest. ed. m koti ǀ kulikajn takorshnih norzou vſaketerem mest. ed. m ſtanu ſe najde ǀ na vſaketeram mest. ed. m taleriu je bil en Pushilz ǀ v'ſaketerem mest. ed. m shenskim ſtanu bote te ner bulshi neshli ǀ V' nebeſſih pak bo per vſaketiri mest. ed. ž dushi s' ſvojo Boshjo modruſtio ǀ vſakatiri mest. ed. ž drofftinizi ſi bil terpleini podvershen ǀ v'ſakateri mest. ed. ž prebiva, kakor de bi ena ſama duſha bila ǀ v'tej vishi bo G. Bug vſakateri mest. ed. ž dushi prebival ǀ G. Bug ima na ſveiti duei Meſti, inu uſaketerim mest. ed. s meſti ſvoj gvishni, inu domazhi jeſik ǀ sa vſakaterim or. ed. m shtiham en glashik vina bi popili ǀ vſakatere tož. mn. ž bolesni oſdravi vsakateri m vsak, vsakdo: vſaketeri im. ed. bò shiher shnio nezhistost tribal ǀ vſakiteri im. ed. ſvoje dellu huali ǀ vſakatiri im. ed. povei kar ſe njemu sdi ǀ Vsakitiri im. ed. sheli k'mahu, inu h'pozhitku priti ǀ Vſakoteri im. ed. pak ſkuſi ſvoje dellu ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri im. ed. ſvojmu bratu is vashih ſerzy ǀ vſakitirimu daj. ed. ſe bulshi godj v' ſvoj, kakor ptuy desheli ǀ Vſakaterimu daj. ed. dopade, kadar edn enimu drugimu resnizo povei ǀ Gospud sapovei hlapzam, de imaio vſaketirimu daj. ed. en glaſſ vina natozhit ǀ vſakatirimu daj. ed. enu malu pepela je na glavo poſtavil ǀ s' vſaketerim or. ed. priasnoſt dellash ǀ s' uſaketerem or. ed. ſe prepera, krega, prauda
Svetokriški
vsegamogoč -a prid. vsemogočen: G. Bug, kateri je ſizer Vſigamogozh im. ed. m, vener nei mogal ſtuarit vekshi ſtuari, kakor je Mati Boshia ǀ Iudij ſe ſo zhudili nad mano, ali nad kruham, kateriga Bug Vſigamogozhi im. ed. m dol. vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo poshilal ǀ vezhkrat Bug Vsigamogozhi im. ed. m dol. je oſkerbel te lazhne ǀ Goſpud Bug Uſegamogozhi im. ed. m dol. je bil sklenil od vekoma zhloveka pò ſvoj podobi ſtuarit ǀ kir prebiva nash Lubi Ozha Bug Vſegamogozhe im. ed. m dol. ǀ sa tiga volo Bug vſigamozhi im. ed. m dol. je zhloveka ſtuaril s'semle po Kateri vſe skuſi hodi ǀ v'imenu tiga Vſigamogozhiga rod. ed. m Boga je Dauida proſsil sa myr ǀ pred oblizham Boga uſigamogozhiga rod. ed. m ǀ veliku ludy od shlushbe tiga Luciferja k' shlushbi, inu pravi veri Boga vſigamogozhia rod. ed. m perpravil ǀ perblishaiteſe s' danashnimi greshniki k' vashimu lubimu Ozhetu k' vashimu Nebeskimu sheninu, inu vſigamogozhimu daj. ed. m Gospudu ǀ cilu ſo enaki ratali Bogu vſegamozhimu daj. ed. m ǀ taku nemarnu ſte reshalili Boga vſigamogozhiga tož. ed. m ži.
Število zadetkov: 622