Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
urbati [úrbati úrbam] nedovršni glagol

tolči, tepsti

Svetokriški
Urbevetana -e ž osebno lastno ime iz Orvieta: Na mejſti Ame je ſtregil en Angel Joanni Vrbevetani daj. ed. (III, 500) Srlat. pridevnik imena škofijskega mesta v osrednji Italiji Orvieto je Urbevetanus.
SSKJ²
úrbi et órbi prisl. (ȗ, ọ̑)
knjiž. povsod: sporočiti novico urbi et orbi / rel. papežev blagoslov urbi et orbi blagoslov mestu (Rimu) in svetu
Pravopis
úrbi et órbi mestov. prostor. prisl. zv. (ȗ ọ̑) lat. cit. vsepovsod: razglasiti novico ~ ~ ~
Celotno geslo Sinonimni
úrbi et órbi prisl. zv.
GLEJ SINONIM: povsod
Pleteršnik
úrčiti, -im, vb. pf., C., vzhŠt.; pogl. uročiti.
SSKJ²
úrdu -ja m (ȗ)
uradni jezik Pakistana: govoriti urdu; urdu in hindi; v prid. rabi: urdu jezik
Pravopis
úrdu -ja m z -em pojm. (ȗ) |uradni jezik Pakistana|
Pleteršnik
urè, adv. = že, uže, Notr.-Met., Rib.
SSKJ²
urea gl. ureja
Pravopis
uréa -e ž, rod. mn. uréj snov. (ẹ̑); gl. urêja
Farmacija
úrea -e ž
Pravopis
urečèn -êna -o (ȅ é é) ~ človek; Krava je ~a
urečênost -i ž, pojm. (é)
Bovški
urečen prid.
Pleteršnik
urečénje, n. die Behexung, C.
Pravopis
urečêno nač. prisl. (é) ~ se vesti
SSKJ²
urêči urêčem dov., urêci urecíte; urékel urêkla (é)
1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: fanta je nekdo urekel, zato ga boli glava; ureči sosedu konja, svinje / vse bolj hira, ker mu je nekdo urekel / ureči komu smrt z besedo, pogledom povzročiti, določiti; ureči točo z besedo, dejanjem preprečiti, da bi padala, povzročila škodo / ureči z besedo, s pogledom
// z besedo, pogledom spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: ureči koga v gos, skalo
2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: lepa soseda ga je urekla / strast jo je urekla / ureči koga z odločnim nastopom, s sproščenim smehom / ta ženska mi je urekla oči, pamet
// navadno s pogledom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, postane negiben, tog: gledal je zveri v oči, da bi jo urekel
● zastar. zagotavljala je, da se ne bo premislila, pa se je urekla zarekla, zagovorila
    urečèn -êna -o
    1. deležnik od ureči: urečen človek; krava je urečena
    2. zastar. dogovorjen, domenjen: urečeni dan sta se res srečala; prisl.: urečeno govoriti, se vesti
Pravopis
urêči urêčem dov.; drugo gl. reči (é) koga/kaj Fanta je nekdo urekel; poud. Strast ga je urekla |zaradi strasti ni bil sposoben kritično presojati|; ureči koga/kaj v kaj ~ kraljeviča v žabo; ureči komu kaj ~ sosedu konja; Nekdo mu je urekel
Celotno geslo Sinonimni
urêči urêčem dov.
GLEJ SINONIM: uročiti, začarati, zakleti
Celotno geslo Etimološki
uréči – glej réči
Število zadetkov: 666395