Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
prekŕpati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) überall (an allen zerrissenen Stellen) flicken; vso obleko p.; — 2) anders flicken.
Pleteršnik
preplẹ̑zati, -zam, vb. pf. 1) durchklettern: vse drevje p., auf allen Bäumen herumklettern, Cig.; — 2) hinüberklettern, darüber klettern, überklettern; črez plot p., p. na ono stran, Cig.; plot p., Jurč.
Celotno geslo Frazemi
pretéga Frazemi s sestavino pretéga:
na vsè pretége
Pleteršnik
pretę̑ga, f. 1) das Übergewicht, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), DZ.; (hs.); — 2) die Anstrengung: na vse pretege, mit aller Anstrengung, aus allen Kräften; — zdaj delaš in trpiš za žive pretege, Jurč.
Pleteršnik
pretȓga, f. 1) eig. die Durchreißung: na pretrge, aus allen Kräften, mit Überanstrengung der Kräfte: na p. delati, Cig.; na p. jesti, žreti, Mik.; na vse p. mahati, LjZv.; na vse pretrge se truditi, Slovan; — 2) die Unterbrechung, C., DZ.; brez pretrge, DZ., Let.
Pleteršnik
pretŕganje, n. 1) die Durchreißung; — na p. = na pretrge, aus allen Kräften, Cig.; na p. delati, Ravn.; na vse p. delati, Cig.; — 2) die Unterbrechung, Cig.
Pleteršnik
prevíjati, -am, vb. impf. ad previti; 1) durchwinden; p. se skozi kaj, sich durchwinden, durchranken, Cig.; — 2) überwickeln, umwinden; p. kaj s čim; — 3) anders, von neuem winden oder wickeln: otroka p., das Kind anders einwindeln; — 4) nach allen Seiten winden, Cig.; vihar drevje previja, Vrt.; ude p., Levst. (Zb. sp.); roke p., mit den Händen ringen, Mur.-Cig.; p. se, sich winden, sich krümmen, Cig.; glas p., mit der Stimme abwechseln, Cig.
Pleteršnik
prikobacáti, -ȃm, vb. pf. auf allen vieren herangekrochen kommen; — schwerfälligen Ganges herankommen: čakati na peneze, dokler zadnji iz Gradca ne prikobaca, vzhŠt.-Pjk. (Črt.).
Pleteršnik
prikomárati, -am, vb. pf. auf allen vieren herangekrochen kommen, Z., Bes.
Pleteršnik
razbẹ̀g, -bẹ́ga, m. die Flucht nach allen Seiten, Mur.
Pleteršnik
skobacáti, -ȃm, vb. pf. auf allen Vieren hinauf kriechen, hinaufkrabbeln, Cig., Jan.; = s. se, Cig., M., jvzhŠt.; (nam. vzk-).
Pleteršnik
sọ̑ł, solȋ, f. das Salz; kuhinjska s., das Kochsalz; živinska s., das Futtersalz; morska s., das Meersalz; varjena s., das Sudsalz; kamenita (kamena, kamenena) s., das Steinsalz; Štefanja s. = na sv. Štefana dan blagoslovljena sol, Npes.-K.; lužna s., die Pottasche, DZ.; grenka s., das Bittersalz, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); Glavberjeva s., das Glaubersalz, Cig., Jan., Cig. (T.); bljuvna s., der Brechweinstein, Cig., Jan., Strp.; zlata s., das Goldsalz, Cig.; dvojna s., das Doppelsalz, Nov.-C.; trojna s., das Tripelsalz, Cig. (T.); vsem je kakor sol očem, er ist allen verhasst, Cig.; — babja sol = solika, babje pšeno, Dict.; — der Witz: brez soli, witzleer, Cig.; pesmi brez soli, Preš.; der Verstand: Kdor urne roke, sol v glavi ima, V nesreči si vsaki pomagat' zna, Preš.
Pleteršnik
strȃn, -ȋ, f. die Seite; desna, leva, sprednja, zadnja, zgornja, spodnja s.; gladka, kosmata s. sukna; končna s. hiše, die Giebelseite, V.-Cig.; na oni strani, jenseits; na ono stran; z one strani reke; od vseh strani se zbirajo; glas se razlega na vse strani; na s. dejati kaj, etwas beiseite legen; na s. stopiti, zur Seite treten; na stran! Platz gemacht! Cig.; na strani, seitwärts; v stran, beiseite, fort, weg; v s. mi je preveč, es ist mir zu abgelegen, ein zu großer Umweg; po strani, nebenhin: po strani koga udariti, einen Seitenhieb versetzen; po strani pogledati koga, einen Seitenblick auf jemanden werfen; po strani me gleda, er schaut mich mit scheelen Augen an; po strani se držati, eine schiefe Haltung haben; po strani usta imeti, einen schiefen Mund haben; po strani si kaj zaslužiti, sich nebenbei etwas verdienen, einen Nebenverdienst haben; po eni strani — po drugi strani, z ene strani — z druge strani, einerseits — anderseits; od strani kaj povedati, koga pohvaliti, Ravn.-Valj. (Rad); — na vse strani sveta, nach allen Weltgegenden; severna, južna s.; polnočna, poldnevna s., Škrinj.-Valj. (Rad); podvetrena s., die Leeseite (pri mornarjih), Cig. (T.); — die Gegend, der Landstrich, das Land; gorenjska, dolenjska s.; poslali so po vsej tej isti strani, Jap. (Sv. p.); — die Blattseite im Buche; na deseti strani; knjiga ima sto strani; — = stranka, die Partei, Cig., Jan.; na nobeno s., unparteiisch, Cig.; — na njegovi strani stati, zu seiner Partei halten; ker niste na svetovo s., weil ihr es nicht mit der Welt haltet, Ravn.; — die Beziehung: na vsako s., in jeder Beziehung; na neko s., einestheils, Cig.; na to stran, diesbezüglich, DZ.; z mnogih strani, in vielfacher Beziehung, Levst. (Močv.); — ob vašo stran, eueretwegen, Krelj; — (stran, m., Danj. [Posv. p.], ogr.-Valj. [Rad]).
Celotno geslo Frazemi
šív Frazemi s sestavino šív:
pókati po [vsèh] šívih
Pleteršnik
umẹ́siti, -im, vb. pf. u. moko, das Mehl zum Teige einmengen, es einteigen; u. testo, den Teig anmachen; kdo bi vsemu svetu pogače umesil! = wer könnte es allen Leuten recht machen! Npreg.-Jan. (Slovn.); lepo jo komu u. = jemandem einen schönen Brei einrühren, Cig.
Celotno geslo ePravopis
Van Allen
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Van Allena samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
ameriški fizik
IZGOVOR: [van álen], rodilnik [van álena]
BESEDOTVORJE: Van Allenov
Pravopis
Van Állen ~ -a [alen] m, oseb. i. (ȃ) |ameriški fizik|
Van Állenov -a -o (ȃ)
Celotno geslo ePravopis
Van Allenov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Van Allenova Van Allenovo pridevnik
IZGOVOR: [van álenou̯], ženski spol [van álenova], srednji spol [van álenovo]
Pleteršnik
və̀s, vsà, vsè, adj. all, gesammt, ganz; ves svet; vsi ljudje; vso noč, die ganze Nacht hindurch; vse leto; ves teden; — po vsej sili, mit aller Gewalt; na ves glas, na vse grlo, hellaut; na vsa usta povedati, etwas geradeweg, ohne Beschönigung sagen; — ves nedolžen je, er ist ganz, völlig unschuldig; ves vesel mi pravi; zdaj je ves drugačen; — ves oče je, ves oče gleda iz njega, er ist das leibhafte Bild des Vaters, Cig.; — na vse zgodaj, in aller Frühe; — vse, ganz, völlig: vsa sama je, sie ist ganz allein, Levst. (M.); vse tako, kakor ona leta, Levst. (Nauk); vse prezgodaj, ganz und gar zu früh; — vse skoz, immer, durchwegs; vse sploh (in allen Stücken) komu pokoren biti, V.-Cig.; — immer: vse bolj in bolj, immer mehr, Cig.; — po vsem, ganz; po vse piti, ganz austrinken, Ljubljanska ok.
Pleteršnik
víti 1., víjem, vb. impf. 1) winden; prejo v klopčič v.; venec v.; trte v.; piščali v. (iz muževnih šib); v. roke, mit den Händen ringen; krč me vije, ich habe Krämpfe; vije me po trebuhu, ich habe die Kolik, Cig., LjZv.; — Windungen machen: brezen, če z rilcem ne rije, pa z repom vije, Npreg.-Jan. (Slovn.); Na pragu je stala, Je vila z glavo (wendete den Kopf nach allen Seiten), Npes.-K.; — v. se, sich winden, sich schlängeln; potok, pot se vije; — od bolečin se viti; — 2) bedrängen, quälen, Cig.; skušnjava nas vije, Škrinj.-Valj. (Rad).
Število zadetkov: 69