búrkati -am nedov. (ȗ) knjiž.
1. delati razgibano, valovito: burja burka morje
// vznemirjati, razvnemati: viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca
2. nepreh. nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Etimološki
bȗrkati -am nedov.
Celotno geslo
Vezljivostni G
bútniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
2.
kdo/kaj zelo hitro priti v/na koga/kaj / kam
Butnil je v sobo.
Butnil je v sobo.
3.
kdo/kaj nenadoma silovito priti iz/z/s/od česa / od kod
Učenci so butnili iz razreda.
Učenci so butnili iz razreda.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / po/na/v/ob/pri kom/čem / kam / kod
Ko pride iz šole, butne torbo v kot.
Ko pride iz šole, butne torbo v kot.
SSKJ²
cefráti -ám [cefrati in cəfrati] nedov. (á ȃ)
trgati na koščke, nitke: živčno je cefrala rob predpasnika; obleka se na rokavih že cefra / krogle so cefrale listje; pren. burja cefra oblake; megla se cefra v krpe
♦ les. cefrati les drobiti ga v vlakna; defibrirati
trgati na koščke, nitke: živčno je cefrala rob predpasnika; obleka se na rokavih že cefra / krogle so cefrale listje; pren. burja cefra oblake; megla se cefra v krpe
♦ les. cefrati les drobiti ga v vlakna; defibrirati
Geografija
Celotno geslo
eSSKJ16
čez1 (čez, črez) prislov
1. izraža
1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih
SSKJ²
divjáti -ám nedov. (á ȃ)
1. divje, razposajeno tekati sem ter tja: ne divjaj, saj si že ves poten; otroci divjajo po sobi, za žogo; divjati gor in dol / krava divja po travniku / ekspr. pri delu kar divja zelo hitro dela
// ekspr. zelo hitro se premikati: mudilo se mu je, da je kar divjal v mesto; kam divjaš? / divjati na konju; tako divja z motorjem, da se bo še ubil
2. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja silovito divja; morje divja in veter dviga valove čez krov ladje; na Dolenjskem je zjutraj divjalo neurje s točo; vihar divja že nekaj dni / v dolini so prav takrat divjali najhujši boji; v deželi že več let divja vojna; pren. v njem divja vihar strasti; v srcu mu je divjala jeza; brezoseb. strašno je divjalo v njem
3. v dejanju kazati svojo jezo, togoto: pijan je divjal nad otroki; divja kot obseden
4. ekspr. divje, nepravilno rasti: korenje divja, namesto da bi delalo koren; pren. zadnje čase cene kar divjajo
1. divje, razposajeno tekati sem ter tja: ne divjaj, saj si že ves poten; otroci divjajo po sobi, za žogo; divjati gor in dol / krava divja po travniku / ekspr. pri delu kar divja zelo hitro dela
// ekspr. zelo hitro se premikati: mudilo se mu je, da je kar divjal v mesto; kam divjaš? / divjati na konju; tako divja z motorjem, da se bo še ubil
2. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja silovito divja; morje divja in veter dviga valove čez krov ladje; na Dolenjskem je zjutraj divjalo neurje s točo; vihar divja že nekaj dni / v dolini so prav takrat divjali najhujši boji; v deželi že več let divja vojna; pren. v njem divja vihar strasti; v srcu mu je divjala jeza; brezoseb. strašno je divjalo v njem
3. v dejanju kazati svojo jezo, togoto: pijan je divjal nad otroki; divja kot obseden
4. ekspr. divje, nepravilno rasti: korenje divja, namesto da bi delalo koren; pren. zadnje čase cene kar divjajo
- divjajóč -a -e:
divjajoč hudournik; divjajoča nevihta; divjajoča žival
Pravopis
divjáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; divjánje; (-àt) (í ȃ) ~ po sobi, za žogo; Burja ~a; poud.: Korenje ~a |bujno, nepravilno raste|; ~ v mesto |hiteti|; poud. divjati nad kom ~ ~ otroki |kazati svojo jezo, togoto|; brezos., poud. Strašno je divjalo v njem |bil je zelo vznemirjen|
Celotno geslo
eSSKJ16
dolenji -a -e (doleni, dolejni) pridevnik
v zvezah z veter, burja ki prihaja z vzhoda; SODOBNA USTREZNICA: vzhodni
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
SSKJ²
fí medm. (ȋ)
1. izraža zoprnost: fi, kakšna kislica je to vino; fi(ii), to naj bo kruh
2. posnema glas pri žvižganju: burja je žvižgala fi(ii)
1. izraža zoprnost: fi, kakšna kislica je to vino; fi(ii), to naj bo kruh
2. posnema glas pri žvižganju: burja je žvižgala fi(ii)
Pravopis
Pleteršnik
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Celotno geslo
Etimološki
fúrija -e ž
SSKJ²
gnáti žênem nedov., stil. ženó (á é)
1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: motor žene črpalko; veter žene jadrnico; voda žene mlinsko kolo; elektrika žene stroj / predica žene kolovrat / ekspr., z oslabljenim pomenom: pridno je gnal koso kosil; ribiči so krepko gnali vesla veslali / ekspr. burja žene oblake, valove
// delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gnal konja; ekspr. gnal je avto proti morju; nepreh. z vso silo je gnal; ekspr. gnala sta se, da se je kadilo za njima / sivi oblaki so se gnali od juga / ekspr. sovražnika smo gnali noč in dan preganjali, zasledovali
2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: gnati živino na pašo, v planino / oče je gnal vola na semenj; gnati kravo k biku / ekspr. videl je, kako so jih gnali na morišče
3. nav. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven: k tebi ne pridemo delat, ker nas preveč ženeš; celo otroke ženejo k težkemu delu; gnal ga je od jutra do večera
// delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: glad žene ljudi v obup; ne vem, kaj jih je gnalo v smrt / radovednost, strast, želja jo je gnala naprej; pojdi, kamor te srce žene / brezoseb. zločinca žene na kraj zločina
4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: ženske so gnale svoj očenaš / godci ves čas ženejo isto melodijo / zmeraj žene (eno in) isto
5. delati brste; brsteti: drevje že žene; kal žene / veje na stari češnji ne ženejo več
// v zvezi z v razvijati se, rasti: ajda žene v cvet; žita ženejo v klas
● ekspr. stvar so gnali predaleč pretiravali so; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. gnati vik in krik zelo se razburjati za kaj; star. sosed je gnal vso stvar na pravdo predal sodišču, tožil; preveč si ženeš k srcu preveč se žalostiš, vznemirjaš
♦ agr. drevje žene v les bujno raste, a malo rodi; med. bolnika žene na blato, na vodo prepogosto si mora izpraznjevati črevesje, mehur
1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: motor žene črpalko; veter žene jadrnico; voda žene mlinsko kolo; elektrika žene stroj / predica žene kolovrat / ekspr., z oslabljenim pomenom: pridno je gnal koso kosil; ribiči so krepko gnali vesla veslali / ekspr. burja žene oblake, valove
// delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gnal konja; ekspr. gnal je avto proti morju; nepreh. z vso silo je gnal; ekspr. gnala sta se, da se je kadilo za njima / sivi oblaki so se gnali od juga / ekspr. sovražnika smo gnali noč in dan preganjali, zasledovali
2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: gnati živino na pašo, v planino / oče je gnal vola na semenj; gnati kravo k biku / ekspr. videl je, kako so jih gnali na morišče
3. nav. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven: k tebi ne pridemo delat, ker nas preveč ženeš; celo otroke ženejo k težkemu delu; gnal ga je od jutra do večera
// delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: glad žene ljudi v obup; ne vem, kaj jih je gnalo v smrt / radovednost, strast, želja jo je gnala naprej; pojdi, kamor te srce žene / brezoseb. zločinca žene na kraj zločina
4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: ženske so gnale svoj očenaš / godci ves čas ženejo isto melodijo / zmeraj žene (eno in) isto
5. delati brste; brsteti: drevje že žene; kal žene / veje na stari češnji ne ženejo več
// v zvezi z v razvijati se, rasti: ajda žene v cvet; žita ženejo v klas
● ekspr. stvar so gnali predaleč pretiravali so; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. gnati vik in krik zelo se razburjati za kaj; star. sosed je gnal vso stvar na pravdo predal sodišču, tožil; preveč si ženeš k srcu preveč se žalostiš, vznemirjaš
♦ agr. drevje žene v les bujno raste, a malo rodi; med. bolnika žene na blato, na vodo prepogosto si mora izpraznjevati črevesje, mehur
- gnáti se ekspr.
1. izredno si prizadevati za kaj: gnal se je brez oddiha, da bi preživel družino; gnati se z delom, učenjem; preveč se ženeš; za doto se ne bom gnal
2. s težavo hoditi, se premikati: drug drugega sta podpirala in se gnala proti domu; utrujeno so se gnali naprej
- ženóč -a -e:
mimo so hodili kmetje, ženoč živino na semenj
- gnán -a -o:
sneg, gnan od burje; žival, gnana od nagona samoohranitve
♦ teh. gnano kolo kolo, ki ga kdo ali kaj žene; mehanično, ročno, strojno gnana naprava
Celotno geslo
Vezljivostni G
godrnjáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
1.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej godrnjali in se jezili.
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej godrnjali in se jezili.
2.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati kaj / o čem
Začel je nekaj mencati in godrnjati.
Začel je nekaj mencati in godrnjati.
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
grozovít -a -o prid., grozovítejši (ȋ)
grozen: zgodila se je grozovita nesreča; grozovito klanje / pripovedovala je grozovite zgodbe / vrgel ga je z grozovito močjo / pripovedoval je, kako grozovite so levinje, ko branijo mladiče nevarne, bojevite
grozen: zgodila se je grozovita nesreča; grozovito klanje / pripovedovala je grozovite zgodbe / vrgel ga je z grozovito močjo / pripovedoval je, kako grozovite so levinje, ko branijo mladiče nevarne, bojevite
- grozovíto prisl., ekspr.:
burja je grozovito razsajala; zdel se ji je grozovito velik
SSKJ²
hromíti -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj hromo: čutil je, kako mu strup hromi ude
2. povzročati, da kdo ne more normalno opravljati dela: stari je vedno manj pomagal pri delu, ker ga je hromil revmatizem / brezdelje prejšnjih dni ga je še zdaj hromilo; pren. ta dejstva hromijo voljo do dela
// ekspr. zelo ovirati, oteževati: promet je hromila tudi močna burja
1. delati kaj hromo: čutil je, kako mu strup hromi ude
2. povzročati, da kdo ne more normalno opravljati dela: stari je vedno manj pomagal pri delu, ker ga je hromil revmatizem / brezdelje prejšnjih dni ga je še zdaj hromilo; pren. ta dejstva hromijo voljo do dela
// ekspr. zelo ovirati, oteževati: promet je hromila tudi močna burja
- hromèč -éča -e:
hromeča groza
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 14
- Naslednja »
Število zadetkov: 267
Dostopnost