Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
fosílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na fosil: fosilni ostanki; fosilne najdbe / fosilne praprotnice, školjke
♦ antr. fosilni človek neposredni prednik današnjega človeka, ki je živel proti koncu ledene dobe; geol. fosilno gorivo gorivo organskega izvora, nastalo pri razkroju organizmov v zemlji
SSKJ²
fulgurít -a m (ȋ)
geol. cevasta tvorba v kamnini, ki jo naredi strela: nastanek fulgurita
// petr. kamnina, ki obdaja to tvorbo:
SSKJ²
fumaróla -e ž (ọ̑)
geol. razpoka na pojemajočem vulkanu z uhajajočimi plini, zlasti vodno paro: raziskovati fumarole / temperatura fumarol
SSKJ²
gêja in géa -e ž (ȇ; ẹ̑)
geol. nežive sestavine zemeljskega površja na določenem območju: inventarizacija flore, favne in geje Slovenije
SSKJ²
geologíja -e ž (ȋ)
veda o nastanku, razvoju in sestavi zemlje: osnovni pojmi geologije / v geologiji ima nezadostno
♦ geol. dinamična geologija veda o spremembah notranje zemeljske zgradbe in površine; historična geologija veda o zemeljski zgodovini; stratigrafija
SSKJ²
géosinklinála -e ž (ẹ̑-ȃ)
geol. zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine: velika sredozemska geosinklinala; dno geosinklinale
SSKJ²
géotermálen -lna -o prid. (ẹ̑-ȃ) geol.
1. nanašajoč se na termalni izvir: geotermalni vrelec; geotermalna voda / geotermalna energija
2. nanašajoč se na temperaturo v notranjosti zemlje; geotermičen: geotermalna stopnja
SSKJ²
géotêrmičen -čna -o prid. (ẹ̑-é)
geol. nanašajoč se na temperaturo v notranjosti zemlje: geotermični pretok / geotermična elektrarna / geotermična stopnja globinska razdalja v notranjosti zemlje, v kateri se temperatura spremeni za 1 °C / uporaba geotermične energije v praktične namene geotermalne
SSKJ²
glaciácija -e ž (á)
geol. prekritje kakega predela zemeljskega površja z ledeniki; poledenitev
SSKJ²
glaciál -a m (ȃ)
geol. vsaka od daljših hladnejših dob v pleistocenu, poledenitev: favna glaciala
SSKJ²
globigerínski -a -o prid. (ȋ)
geol., navadno v zvezi globigerinsko blato blatu podobna snov na morskem dnu iz lupinic odmrlih globigerin:
SSKJ²
gorívo -a s (í)
gorljiva snov za pridobivanje toplote ali za pogon strojev: gorivo bo kmalu pošlo; gorivo je zgorelo do konca; nalagati gorivo na ogenj; oskrbeti se z gorivom; poraba goriva v motorjih; vnelo se je skladišče goriva; natočiti poln tank goriva / plinasto, tekoče, trdno gorivo v plinastem, tekočem, trdnem agregatnem stanju; pogonsko, raketno gorivo
♦ fiz. jedrsko ali nuklearno gorivo snov, katere atomska jedra se cepijo, pri čemer se sprošča energija; člen na gorivo naprava, v kateri se notranja energija goriva izkorišča neposredno za proizvajanje električne energije; geol. fosilno gorivo
SSKJ²
gotlándij -a m (á)
geol. obdobje starejšega paleozoika, v katerem se je razvila neznatna flora ob morju; silur
SSKJ²
granulometríja -e ž (ȋ)
geol. merjenje velikosti zrn sipkih kamnin: ukvarjati se z granulometrijo
SSKJ²
grbína -e ž (í)
rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu: smučali so se po grbinah; biti skrit za grbino zemlje
// nav. mn. podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje: vožnja čez grbine; kljub gostemu prometu se občina ni odločila za namestitev grbin / cestne grbine
♦ geol. hrib z zaobljenim pobočjem, ki ga je obrusil ledenik
SSKJ²
grebénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na greben: grebenski rob / zložna grebenska hoja po grebenu / grebenska karta Zasavja in Dolenjskega gričevja
♦ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena; geol. grebenski apnenec apnenec, nastal iz organizmov in oblikovan kot podvodni greben
SSKJ²
grúda -e ž (ú)
1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda
// s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa
2. star. zemlja, prst2: rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala
● knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovina
♦ agr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
SSKJ²
gúba -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú)
1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube
// kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob
2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze
3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak
● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo
♦ geol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um. cevaste gube na kipih
SSKJ²
gúbanje -a s (ū)
glagolnik od gubati: razmišljanje mu ni šlo brez gubanja čela / gubanje obleke pri hoji
♦ geol. tektonski proces, pri katerem se zemeljski skladi valovito premaknejo
SSKJ²
halkosfêra -e ž (ȇ)
geol., po nekaterih, zlasti starejših teorijah plast zemeljske oble, ki leži pod barisfero:
Število zadetkov: 394