Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Smučanje
gáženje -a s
Smučanje
gíbanje lokomócije -a -- s
Planinstvo
gíbanje po ledeníku -a -- -- s
Celotno geslo Frazemi
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo
Celotno geslo Kostelski
gnocalikagnȯˈcaːlėka -e ž
górniški górniška górniško in gorníški gorníška gorníško pridevnik [górniški] in [gorníški] ETIMOLOGIJA: gornik
górništvo górništva in gorníštvo gorníštva samostalnik srednjega spola [górništvo] in [gorníštvo] ETIMOLOGIJA: gornik
Planinstvo
gôrska túra -e -e ž
SSKJ²
gospodoválen -lna -o prid.(ȃ)
ki (rad) gospoduje, ukazuje: gospodovalni ljudje; preveč gospodovalen je proti njej / govoril je z gospodovalnim glasom; ima gospodovalen odnos do drugih; že njena hoja je gospodovalna
    gospodoválno prisl.:
    gospodovalno nastopati
Celotno geslo Sinonimni
gotôvo3 poudar. člen.
1.
poudarja prepričanost o čem
SINONIMI:
že, ekspr. brez dvoma, ekspr. brezdvomno, ekspr. brez oklevanja, ekspr. brez omahovanja, ekspr. brez pomislekov, publ. definitivno2, neknj. pog. gvišno, pog. ja2, ekspr. mirne vesti, ekspr. mirno2, ekspr. na vsak način, publ. nedvomno, publ. nesporno, star. ni bes, zastar. ni dvojbe, ekspr. ni hudič, ekspr. ni hudir, ekspr. ni pes, ekspr. ni spak, ekspr. ni vrag, ekspr. ni zlodej, ekspr. ni zlomek, ekspr. prav gotovo, pog. sigurno, ekspr. ti povem, ekspr. vendar2, zastar. vsekako, ekspr. vsekakor, ekspr. v vsakem pogledu, ekspr. v vsakem primeru, ekspr. zagotovo1, neknj. pog. zagvišno, ekspr. zanesljivo2, neknj. pog. za primoj, neknj. pog. za primojduš, neknj. pog. za primojstokrat, neknj. pog. za prmej, neknj. pog. za prmejduš, ekspr. zatrdno2, ekspr. za vsako ceno, sleng. ziher1, ekspr. zlahka, ekspr. z mirno vestjo, ekspr. z vsem srcem
2.
poudarja nepreklicnost česa
SINONIMI:
zagotovo1, neknj. pog. gvišno, ekspr. prav gotovo, pog. sigurno, zastar. vsekako, ekspr. vsekakor, neknj. pog. zagvišno, ekspr. zanesljivo2, neknj. pog. za primoj, neknj. pog. za primojduš, neknj. pog. za prmej, neknj. pog. za prmejduš, ekspr. zatrdno2, pog. že
GLEJ ŠE SINONIM: res2, res2, seveda
GLEJ ŠE: res2
Celotno geslo Frazemi
grád Frazemi s sestavino grád:
gradíti gradôve v oblákih, obétati zláte gradôve, obljúbljati gradôve v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradove v obláke, zláte gráde si obétati, zláti gradôvi
SSKJ²
grebénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na greben: grebenski rob / zložna grebenska hoja po grebenu / grebenska karta Zasavja in Dolenjskega gričevja
♦ 
alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena; geol. grebenski apnenec apnenec, nastal iz organizmov in oblikovan kot podvodni greben
SSKJ²
gúgast -a -o prid. (ū)
ki se guga: peljal ga je na gugastem vozičku / gugasta hoja
Pravopis
gúgast -a -o; bolj ~ (ú; ȗ) ~a hoja
Planinstvo
himalaízem -zma m
Smučanje
himalajízem -zma m
SSKJ²
híter -tra -o prid., hitrêjši (í ȋ)
1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati
// ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času
2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj
3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature / hitra smrt
● 
pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; šport. žarg. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; šport. žarg. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrosti
♦ 
avt. hitra cesta cesta, rezervirana za promet motornih vozil; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo
    hítro 
    1. prislov od hiter: hitro govoriti, hoditi; hitro rasti; čas hitro teče; hitro kakor blisk, kot veter; kolo se vrti čedalje hitreje
    2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: povedala je, kaj se je zgodilo, in hitro odšla; hitro pošlji po voz; hitro razume; prinesi, pa hitro; hitro domov; hitro, hitro, čakajo te / ko boste opravili, se hitro hitro vrnite
    // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: veselje je hitro minilo; hitro se privaditi, utruditi; najhitreje opravim sam
     
    preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna
    3. v neposredni bližini; tik4pošta je hitro za voglom
    ♦ 
    glasb. hitro označba za hitrost izvajanja allegro
    hítro ko vez., v časovnih odvisnih stavkih
    brž ko: hitro ko prideš, se oglasi; 
prim. kakor hitro2, nahitro
Celotno geslo Sinonimni
híter -tra -o prid.
1.
ki poteka, se uresničuje z večjo hitrostjo, kot je običajna, pričakovana
SINONIMI:
nagel, uren, ekspr. besen, star. bliskoven, ekspr. bliskovit, star. brz, ekspr. divji1, star. jadrn, star. jaren, star. pospešen, star. spešen, ekspr. strelovit, zastar. žuren
2.
ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času
SINONIMI:
nagel, knj.izroč. bister, star. brz, nar. brzen, star. jadrn, star. jaren, star. spešen
Pleteršnik
hítər, -tra, adj. 1) schnell, rasch; hitra hoja; hitro hoditi; noge, katere so hitre škodo storiti, Jan. (Slovn.); na hitrem, schnell, in der Eile: na hitrem premagati kaj, Levst. (Zb. sp.); — hitro da = brž da, M.; — 2) = zvit, listig, Dict., Dalm.-C.
Vorenc
hitrost žF20, celeritas, celeritudohitrúſt, jedernoſt; dexteritask'déllu, ali k'opravilu hitroſt, rozhnoſt, jedernoſt; extemporalitasnaglu ṡgodenîe, ena hitrúſt, jedernoſt; festinatiohitróſt, nagloſt; impigritashitroſt, netraglivoſt; industria, -aefliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja, déllu, fliſſanîe; panurgia, -aehitroſt, premodrúſt, prekunṡhtnoſt; pernicitashitroſt; practica huius mundihude kunṡhti tega ſvitá, hitroſt eniga opravila; praestigiae, -arumzupranîe, kauklarîe, folṡhia, kakòr ty kauklerji, kateri s'ſvoio hitruſtio eno reizh perkaṡheo, katera nei; properantia, -aehitrúſt, hitra hoja; rapiditashitroſt, ṡmaknenîe; sagacitas, -tismodra hitrúſt, inu obzhutlivoſt, hitra ṡaſtopnoſt inu raṡumnoſt, hitrúſt; solertia, -aehitroſt, kunṡhtna ṡaſtopnoſt, viſſoka modrúſt, ali raṡumnoſt; subitationagloſt, hitroſt, ena hitra nagla reizh. Sap:5.v.2; techna, -aekúnṡht, hitroſt, folſhia, golufia, ṡkrivne, hitre, ṡavite kúnṡhti; tigris, -disena is neṡnanih krajou ali deṡhèl Riſſa, katera je hitra kakòr ſtréla, tudi od hitruſti ima jmè; vaframentum, -tihitrúſt, pregnanoſt; velocitashitroſt
Število zadetkov: 426