Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
kaliti1 [kalīti kalím] nedovršni glagol

delati kaj kalno, motno; kaliti

Celotno geslo Pohlin
kaliti2 [kalīti kalím] nedovršni glagol

hitro hladiti, gasiti

SSKJ²
kálk -a m (ȃ)
jezikosl. beseda ali besedna zveza, nastala z dobesednim prevodom sestavin istopomenske tuje besede: kalk iz nemščine; kalki in izposojenke
Pravopis
kálk -a m (ȃ) jezikosl. |dobesedni oblikoslovni prevod besede, besedne zveze|: ~ iz nemščine
Celotno geslo Etimološki
kȃlk -a m
Celotno geslo Etimološki
kalkȋrati – glej kȃlk
Celotno geslo Frazemi
kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen
Celotno geslo NESSJ
kamniščica
Celotno geslo NESSJ
kap1
Botanika
karbonátno ravnotéžje -ega -a s
Celotno geslo Frazemi
knjíga Frazemi s sestavino knjíga:
béla knjíga, bíti kot odpŕta knjíga, bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo, knjíga knjíg, knjíga s sêdmimi pečáti, módra knjíga, požírati knjíge, rumêna knjíga, zláta knjíga
Celotno geslo NESSJ
koloradski hrošč
Svetokriški
kralj -a m 1. kralj: Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl im. ed. s'sholnery ſe je bratil ǀ krail im. ed. Seſostres ſe je pelal v'ſvoje Mestu ǀ Bug je na ſvejti, kar je en krejl im. ed. v'ſvojm krejleſtvi ǀ Herodesh krjl im. ed. ga je rad poshlushal ǀ Margareta Ogarskiga krajla rod. ed. Hzhij ǀ ijm je bilu sapovedanu od Kraila rod. ed. ǀ ſtoij na deſnizi kraila rod. ed. Nebeskiga ǀ de bi li krajlu daj. ed. mogli vſtrezhi ǀ Krajlu daj. ed. ſo hoteli saudati ǀ Bug poſhle Mojſeſſa h'krajlu daj. ed. ǀ k'krajlu daj. ed. Davidu je djala ǀ Pashe gre nasai, poshto Krailu daj. ed. opravi ǀ sa Israelskiga krajla tož. ed. je bil njega isvolil ǀ ſe v'Krajla tož. ed. saleti ǀ Sakaj tedaj Chriſtuſa imenuje Kraila tož. ed. ǀ kateri je takorshno urozhino v' Krajlu mest. ed. obudil ǀ v'krailu mest. ed. Davidu ǀ Hzhi te presheshne Herodiade je pleſſala pred Krajlam or. ed. ǀ krono ſo shiher na glavi dershali pred krajlom or. ed. ǀ ſi perſlen s' krajlam or. ed. Henricuſam ſaupyti ǀ myr ſturil mei Krejlam or. ed. Nebeskem, inu mei zhloveskem Spolam ǀ zhebele v' ſvoim painu nemorio terpeti dua Krajla tož. dv. ǀ Trije krajli im. mn. is dalnih deshel ſo perijesdili njemu offruati ǀ krajlij im. mn. imaio oblaſt li zhes ſvoje ſamu krajleſtvu ǀ trye krajly im. mn. ſo bily is dalnih deshil prishli ǀ ſte kraily im. mn. Nebeskiga kraileſtva ǀ okuli kateriga ſó ſtali shteri, inu dvejſſeti Krajlou rod. mn. ǀ Nei reſnize v'duori teh krailou rod. mn. ǀ hualio dobruto kinenskyh krajlov rod. mn. ǀ veliku mogozhnih Gospudu, inu krajlu rod. mn. ſe je nashlu ǀ Tizam je dal ta luft, krajlam daj. mn. te dvore ǀ Krajlom daj. mn., inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore ǀ Naveste ſo sapustile suoje shenine krajle tož. mn. ǀ NA PERVO NEDELO PO S.S. TRIIEH KRAILIH mest. mn. ǀ ſe vidi veſselje v'Krajlah mest. mn. ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius, v' mej krajli or. mn. David ǀ s' drugimi Krajli or. mn. vojskovati je bil perſilen ǀ s' Paſtery njega moliti, s' krajly or. mn. njemu naſha ſerza offrovati ǀ ble shelish s'krajly or. mn., inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy 2. matica: cilu zhebele v' ſvoim painu nemorio terpeti dua Krajla tož. dv. < slovan. *korl'ь̏ po Karlu Velikem, stfrank. Karl (768–814); pomen ‛matica’ je kalk po star. nem. Bienenkönig, lat. rex apium; → Bukve teh kraljev.
Celotno geslo Pohlin
krepka [krepkȁ] samostalnik ženskega spola

škrob

Celotno geslo Frazemi
krík Frazemi s sestavino krík:
dvígniti vík in krík, krík vpijóčega v puščávi, vpijočega v puščavi, vík in krík, zádnji krík čésa, zádnji krík móde, zádnji krík téhnike, zagnáti vík in krík
Celotno geslo Frazemi
krítika Frazemi s sestavino krítika:
bíti pod krítiko, pláz krítik, pod vsáko krítiko
Celotno geslo Frazemi
króg Frazemi s sestavino króg:
bíti v začáranem krógu, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, kvadratúra króga, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, v velíkem krógu, vrtênje v začáranem krógu, vrtéti se v krógu, vrtéti se v začáranem krógu, začárani króg, znájti se v začáranem krógu
Celotno geslo NESSJ
krompirjevec1
Pleteršnik
krúšiti, krȗšim, vb. impf. 1) von einem harten Gegenstande Stücke ablösen, in Stücke brechen, bröckeln, Cig., Jan., nk.; — k. se, sich in Stücken ablösen, Jan.; apno se kruši, der Kalk löst sich ab, Z.; sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; lan, proso se kruši, fällt aus, Z.; — 2) ernähren, erhalten: k. koga, Jarn., Cig., C.; k. se, sich erhalten, sich ernähren, C.; kako se bomo letos krušili, ker ne žita? vzhŠt.-C.; sam se kruši, er verdient seinen Unterhalt selbst, SlGor.-C.
Pleteršnik
kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen (intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; (prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).
Število zadetkov: 146