Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

opánka opánke samostalnik ženskega spola [opánka]
    1. navadno v množini poletno obuvalo, navadno z ravnim podplatom, s paščki, jermeni; SINONIMI: sandal, sandala
      1.1. navadno v množini elegantno poletno žensko obuvalo z navadno nizko ali srednje visoko peto, ki se s paščkom, jermenom pripne čez gleženj; SINONIMI: sandal, sandala
    2. navadno v množini, zlasti na Balkanu nizko obuvalo iz živalske kože, usnja z ravnim podplatom, ki se navadno s paščki, jermeni zaveže čez gleženj
ETIMOLOGIJA: iz opanek = hrv., srb. òpanak < slovan. *opьnъkъ iz pslov. *opę́ti ‛opeti, pripeti, zapeti’, prvotno torej ‛obuvalo, ki se z jermeni priveže, pripne na nogo’ - več ...
ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]
    1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
    2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
    3. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
    4. znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom
      4.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
pèška2 pèške in peškà peškè samostalnik ženskega spola [pə̀ška] in [pəškà]
    1. navadno v množini manjše seme v nekaterih sadežih, plodovih
      1.1. trd, oleseneli del v sredini sadeža, plodu
ETIMOLOGIJA: pečka
phà; tudi ph medmet
    1. izraža, da govorec koga, kaj zaničuje, prezira, omalovažujoče zavrača
      1.1. izraža govorčevo mnenje, da kdo ne izpolnjuje pričakovanj
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema prhanje
pojátev pojátve samostalnik ženskega spola [pojátəu̯ pojátve]
    iz veterine stanje, ko je samica pripravljena za parjenje
ETIMOLOGIJA: pojati
prêdlog predlóga samostalnik moškega spola [prêdlok predlóga]
    1. kar kdo izrazi z namenom, da se to sprejme, upošteva, se za to odloči
    2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki z vzpostavljanjem podrednega razmerja med besedami stavka določa sklon sledeči besedi in pri tem izraža prostor, čas, lastnost in vzrok
      2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. predlóg iz cslov. prědъlogъ, iz predložiti - več ...
prelisíčiti prelisíčim nedovršni glagol [prelisíčiti]
    1. ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil
    2. ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega
ETIMOLOGIJA: iz lisičiti ‛z zvijačo prihajati do česa’ iz lisica
prislòv prislôva samostalnik moškega spola [prislòu̯ prislôva]
    1. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno ob glagolu ter označuje okoliščine prostora, časa, vzroka in načina
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: časovni prislov, krajevni prislov, načinovni prislov
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. adverbium (iz lat. ad ‛pri, k’ + verbum ‛beseda’, ‛glagol’) iz pri + slovo v pomenu ‛glagol’, ker prislov v stavku navadno stoji ob glagolu in mu natančneje določa pomen; razvoj pomena ‛beseda’ > ‛glagol’ je pod vplivom lat. verbum ‛beseda’, kar kot jezikoslovni strokovni izraz pomeni ‛glagol’ - več ...
rímati rímam nedovršni glagol [rímati]
    1. povezovati besede tako, da tvorijo rimo
    2. v obliki rimati se biti povezan z rimo
    3. v obliki rimati se, ekspresivno ujemati se, dobro se dopolnjevati s čim
    4. manj formalno ustvarjati, izvajati raperska, hiphopovska besedila, glasbo
ETIMOLOGIJA: rima
rístanc rístanca samostalnik moškega spola [rístanc]
    1. otroška igra, pri kateri se v igralna polja na tleh po določenem zaporedju meče kamenček in izmenično skače po eni ali obeh nogah
      1.1. na tla narisano igralno polje za igranje te igre
ETIMOLOGIJA: risati v pomenu ‛vleči črto’ + tanc, prevzeto iz nem. Tanz ‛ples’, prvotno ‛ples po zarisanih poljih’ - več ...
romanopísec romanopísca samostalnik moškega spola [romanopísəc]
    1. kdor se ukvarja s pisanjem romanov
      1.1. ekspresivno roman, romani te osebe
ETIMOLOGIJA: roman + pisati
sardéla sardéle samostalnik ženskega spola [sardéla]
    1. majhna morska riba z modrikasto zelenim hrbtom, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Sardina pilchardus; SINONIMI: sardina
      1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
FRAZEOLOGIJA: kot sardele v konzervi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardella, iz sarda < lat. sarda, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...
sardína sardíne samostalnik ženskega spola [sardína]
    1. sardela, zlasti konzervirana, kot hrana, jed
      1.1. sardela sploh; primerjaj lat. Sardina pilchardus; SINONIMI: sardela
FRAZEOLOGIJA: kot sardine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardina < lat. sardīna, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...
simfoníja simfoníje samostalnik ženskega spola [simfoníja]
    1. iz glasbene umetnosti skladba za simfonični orkester, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki
    2. ekspresivno skupek, celota čutnih zaznav, vtisov, ki so v urejenem, zaželenem, estetskem razmerju
      2.1. ekspresivno lastnost česa, da ima dele v takem razmerju
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sinfonie, Symphonie) iz it. sinfonia < lat. symphōnia, prevzeto iz gr. symphōnía ‛sozvočje’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + izpeljanke iz gr. phōnḗ ‛glas, zvok’ - več ...
sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]
    1. gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda
      1.1. pripravek iz te rastline; SINONIMI: manj formalno lavanda
    2. žival sive barve, navadno krava
    3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica
STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: siv
streptokók streptokóka samostalnik moškega spola [streptokók]
    iz medicine bakterija, ki se nahaja v sluznici dihal, v blatu sesalcev in ob zmanjšani telesni odpornosti povzroča vnetje žrela, prebavne motnje; primerjaj lat. Streptococcus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. streptococcus, iz gr. streptós ‛gibljiv, zavit’ + coccus ‛kok, bakterija v obliki kroglice’, prevzeto iz gr. kókkos ‛jagoda’
stríček stríčka samostalnik moškega spola [stríčək]
    1. ekspresivno mamin ali očetov brat
      1.1. ekspresivno moški, navadno neznan, starejši
      1.2. ekspresivno kdor lahko komu, zlasti sorodniku, prijatelju, zaradi svojega vplivnega položaja pomaga pridobiti službo, delo, privilegije, navadno v nasprotju z ustaljenimi postopki
      1.3. ekspresivno Miklavž, Božiček, dedek Mraz
FRAZEOLOGIJA: striček Sam
ETIMOLOGIJA: stric
súžnjelastníštvo súžnjelastníštva samostalnik srednjega spola [súžnjelastníštvo]
    1. družbena ureditev, v kateri je dovoljeno, sprejemljivo lastništvo ljudi, zlasti kot neplačane delovne sile
    2. ekspresivno podrejanje koga, odrekanje pravic komu, zlasti ekonomskih, socialnih
ETIMOLOGIJA: sužnjelastnik
štrbúnkniti štrbúnknem dovršni glagol [štərbúnkniti]
    1. ekspresivno pasti v vodo tako, da se sliši zamolkel zvok
      1.1. ekspresivno pasti sploh
    2. ekspresivno skočiti v vodo
    3. ekspresivno zmanjšati se, priti na nižjo stopnjo
ETIMOLOGIJA: štrbunk
tôp4 tôp tôp pridevnik
    1. neformalno ki je najboljši, vrhunski ali najbolj priljubljen
      1.1. neformalno pri katerem so enote razvrščene glede na stopnjo zlasti uspešnosti, priljubljenosti
    2. kot prislov, neformalno takó, da je vrhunsko, zelo dobro
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. top, prvotno ‛vrh’
Število zadetkov: 1103