Zanima me izvor priimka Sadar.
Zadetki iskanja
Pozdravljeni. Zanima me, ali se nagrada drejček (za spekulativno umetnost, imenovana po literarni osebi Drejčku) piše z veliko ali malo začetnico?
Je lahko predlog zunaj (npr. zunaj regije) odgovor na vprašanje kam? Na primer: igralnico bodo preselili zunaj/izven občine.
jéžiški -a -o (ẹ́)
Jéžičan -a m, preb. i. (ẹ́)
Jéžičanka -e ž, preb. i. (ẹ́)
V konteksu pisano PARK TIVOLI, se piše park z malo začetnico ali se motim? Npr. Otroci so šli na sprehod v park Tivoli.
Pred kratkim sem se priselila v Ljubljano, natančneje v ali za Bežigrad. No in ravno tukaj se mi zatakne ... kako je prav – v ali za Bežigrad? Domačini govorijo za, ampak, noben ne ve zakaj, ker je tako že od nekdaj. Mlajši priseljenci govorijo v, ker je tko logično. Nastane pa zmešnjava, ko vprašam, kako je prav. Zanimivo bi bilo vedeti razlago in vnaprej se zahvaljujem za odgovor!
MC Hostel, MC hostel, MC-hostel? Gre za del določenega podjetja, ki očitno ni registriran z vezajem. Kakšno začetnico naj uporabim pri besedi hostel?
Zanima me ali se v imenih nagrad ohranja velika začetnica za imena organizacij ali ne? Kot primer bi dal Pushcart Prize. Nagrada je poimenova po založniški hiši Pushcart Press. Precej slovenskih strani nagrado zapisuje z malo začetnico - nagrada pushkart. Glede na ta odgovor sicer sklepam, da se Pushcart zapiše z veliko začetnico, ker imena podjetij zapisujemo z veliko začetnico, se pravi nagrada Pushcart. Hkrati pa lahko ime vzamemo kot poslovenjeno in je preprosto le ime nagrade, ki se piše z malo začetnico.
Po drugi strani pa bi bil najbrž ustrežnejši prevod Pushkartova nagrada, saj jo le to podjetje podeljuje in se po njem tudi imenuje.
Na splošno mi je zapis nagrad z malo začetnico že od osnošolskih dni nelogičen in nepraktičen, saj so prav tako lastna imena - imena nagrad. Hkrati pa smo tudi izjeme kar se takšnega zapisa tiče, ker ostali (tudi slovanski) jeziki zapisujejo imena nagrad z veliko začetnico. Če se malce pošalim ... Smo tako zavistni, da še imena nagrad pišemo z malo začetnico, da jim zmanjšamo vrednost?
Zanima me, kako pišemo imena delov mesta (ali kako bi to poimenovali), konkretno Stara/staraLjubljana. Vsaj v starih pravilih je ta primer zapisan z malo začetnico, a v današnji rabi je opaziti skoraj izključno veliko začetnico. Kateri način je torej pravilen?
Zanima me, ali se v neslovenjenih poimenovanjih tujih nagrad ohranja izvorna velika začetnica ali ne, npr.:
- Prejel je prvo nagrado Citta' di Salo' in mednarodno nagrado Strega Europeo.
Slovenjeno bi verjetno bilo:
- Prejel je prvo nagrado mesta Salo in mednarodno nagrado evropska strega.
Kaj pa, če se nagrada pusti v izvirniku? Beseda strega ni lastno ime.
Zanima me, kakšna je razlika med fužinski in fužinarski (fužinarske/fužinske planine, cerkve, naselja ...).
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen
- slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarica, slabšalno kmetica
- zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
- 1. drama s šaljivo, smešno vsebino
- 2. film s smešno vsebino in navadno lahkotnejšimi temami, srečnim koncem
- 3. elementi, struktura dramskega, filmskega dela, ki vzbujajo smeh
- 4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja smeh, občutke veselja
- 4.1. slabšalno dogajanje, dogodek, ki zaradi neprimernosti, nespametnosti vzbuja posmeh, neodobravanje, ogorčenje
FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana.
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...
bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, brez kônca in krája, iméti glávo na právem kôncu, iméti kàj na kôncu jezíka, íti [tudi] na kônec svetá, lotíti se čésa na právem kôncu, lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kônec pámeti ne príde kómu, potégniti krájši kônec, vídeti lúč na kôncu tunéla, začéti na právem kôncu, zaglédati lúč na kôncu tunéla
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 11
- Naslednja »