Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
merjasec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
merjasca samostalnik moškega spola
žival
kitajsko horoskopsko znamenje
oseba, rojena v kitajskem horoskopskem znamenju merjasca
IZGOVOR: [merjásəc], rodilnik [merjásca]
BESEDOTVORJE: merjaščev
PRIMERJAJ: prašič
Celotno geslo Etimološki
merjásec -sca m
Celotno geslo Pohlin
merjasec [merjásǝc] samostalnik moškega spola

neskopljen prašič, merjasec, LATINSKO: Sus scrofa domestica mas.

PRIMERJAJ: prašič, svinja

SSKJ²
mêsen1 -sna -o prid. (é)
nanašajoč se na meso:
a) izcejanje mesnega soka / mesni izdelki; kupiti mesno konzervo / rad ima mesne jedi; zelenjavna in mesna juha / imeli so dva mesna dneva
b) mesna stran kože / prašič mesne pasme mesnate
♦ agr. mesna moka krmilo iz posušenega in zmletega živalskega mesa; gastr. mesna solata zrezano kuhano ali pečeno meso, začinjeno z oljem in kisom
    mêsno prisl.:
    mesno rdeča barva
SSKJ²
mesnàt -áta -o prid. (ȁ ā)
1. nanašajoč se na meso: polipi so brez kosti, popolnoma mesnati / ta pes ima uhlje mesnate barve
2. ki ima (razmeroma) veliko mesa: mesnate živali; ekspr. mož je majhen, a precej mesnat / mesnat obraz debel; mesnate ustnice / letos so češnje, jagode zelo mesnate
3. bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo: rastline z mesnatimi listi, stebli; kaktusi in druge mesnate rastline
♦ agr. prašič mesnate pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa
SSKJ²
mŕšavec -vca m (ŕ) ekspr.
1. suh, shujšan prašič: mršavci in pitanci
2. zelo suh, zelo shujšan človek: mršavec z udrtimi očmi
SSKJ²
pásma -e ž (ȃ)
navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste: gojil je samo eno pasmo krav; križati različne pasme konj; okrasna pasma golobov / čistokrvna pasma
♦ agr. osvežiti pasmo izboljšati jo s križanjem znotraj pasme; prašič mesnate pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa; vet. jersey pasma pasma rdeče rjavega goveda, ki daje dosti mleka z velikim odstotkom tolšče; jorkširska pasma pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov; leghorn pasma pasma lahke kokoši bele barve, ki se goji zaradi jajc; lipicanska pasma pasma plemenitega (belega) konja za vožnjo in jahanje
Celotno geslo eSSKJ
pesján pesjána samostalnik moškega spola [pesján] in [pəsján]
    1. ekspresivno pes, navadno večji
    2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
    3. kot medmet, neformalno, slabšalno uporablja se, ko govorec psuje koga, tako da mu pripisuje negativne lastnosti, navadno v jezi
ETIMOLOGIJA: ↑pes
Pravopis
pítan -a -o (í; ȋ)
pítani -a -o (í; ȋ) ~ prašič
Celotno geslo eSSKJ
podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána]
    1. večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat. Rattus
    2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
    3. znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom
      3.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana
FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
pólh Frazemi s sestavino pólh:
dêbel kot pólh, spáti kot pólh
SSKJ²
pôlmásten -tna -o [pou̯mastən] prid. (ȏ-á)
ki ima, vsebuje (razmeroma) malo maščobe, masti: natreti kožo s polmastno kremo
♦ agr. polmastni sir sir, ki ima (v suhi snovi) od 25 do 35 odstotkov maščobe; prašič polmastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa in masti; polmastno mleko mleko, ki ima 1,5 odstotka mlečne maščobe
Celotno geslo Etimološki
porcelȃn -a m
SSKJ²
poríti -ríjem dov., poríl in porìl (í ȋ)
1. krajši čas riti: prašič je poril po zemlji
2. nar. primorsko poruvati: plevel je treba poriti
Pravopis
poríti -ríjem dov., nam. porít/porìt; porítje; drugo gl. riti (í ȋ) Prašič je poril po zemlji; pokr. zah. poriti kaj ~ plevel populiti
Celotno geslo Pregovori
poskusiti
V VARIANTI IZRAZOV: Prašič je kralj živali
Celotno geslo eSSKJ
prasè praséta in práse praséta samostalnik srednjega spola [prasè] in [práse]
    1. neformalno prašič; SINONIMI: neformalno prasec, ekspresivno pujs
      1.1. neformalno, ekspresivno meso prašiča kot hrana, jed; SINONIMI: prašič, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
    2. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
FRAZEOLOGIJA: trinajsto prase
ETIMOLOGIJA: = cslov. prasę, hrv., srb. prȃse, belorus. parasjá, češ. prase < pslov. *porsę ‛prašič, mladič svinje’ < ide. *pork'o-, tako kot litov. par̃šas ‛skopljen prašič’, lat. porcus ‛prašič’, stvnem. far(a)h, morda iz ide. *perk'- ‛riti (po zemlji)’ - več ...
SSKJ²
prasè in práse -éta s (ȅ ẹ́; á ẹ́)
1. ekspr. prašič: rediti praseta; cviliti kot prase / štiri tedne staro prase prašiček, pujsek
2. nizko ničvreden, malovreden človek: to prase mu ni dalo miru / kot psovka prekleto prase
Pravopis
prasè -éta in práse -éta s (ȅ ẹ́; á ẹ́) poud. |prašič|; člov., nizk. |malovreden, ničvreden človek|
Celotno geslo Etimološki
prasȅ1 -ẹ́ta m
Število zadetkov: 154