Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Botanika
klamidospóra -e ž
kóder1 kódra samostalnik moškega spola [kódər]
    1. zvit šop las ali dolge dlake
      1.1. v množini kodrasti lasje
      1.2. navadno ekspresivno kar spominja na tak šop las; SINONIMI: ekspresivno kodrček
    2. vitek pes z dolgo drobno skodrano dlako in daljšimi povešenimi uhlji; SINONIMI: manj formalno pudelj
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kȕdra, star. češ. kudra, rus. kudérь < pslov. *kǫdrь - več ...
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]
    1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
    3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
Celotno geslo Kostelski
kokošˈkȯkȯːš kȯˈkȯːšė ž
SSKJ²
kopítnik -a m (ȋ)
1. bot. rastlina z ledvičastimi listi in rjavo rdečimi cveti, Asarum europaeum: kopitnik in ciklama
2. vet. žarg. kopitni nož: brusiti kopitnik
♦ 
arheol. (čevljarskemu) kopitu podobna neprevrtana sekira iz kamna
SSKJ²
kosmatínka -e ž (ȋ)
ekspr. samica kosmate živali, navadno medveda: opazil je kosmatinko z mladiči
♦ 
bot. užitna goba s tanjšim betom in z večinoma razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus
kosmúlja kosmúlje samostalnik ženskega spola [kosmúlja]
    1. nižji trnat grm z užitnimi zeleno rumenimi ali vijoličasto rdečimi plodovi; primerjaj lat. Ribes uva-crispa
      1.1. plod te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: kitajska kosmulja
ETIMOLOGIJA: kosem, ker so imele stare vrste kosmulj kosmate plodove - več ...
SSKJ²
koščák -a m (á)
1. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje: koščake je težko stolči / na vrtu ima nekaj koščakov dreves s takimi orehi
2. ekspr. krepek, trden človek: bil je mlad koščak z rjavo brado
♦ 
zool. manjši sladkovodni rak z ozkim glavoprsjem in belkastimi nogami, Astacus torrentium
SSKJ²
kozodòj -ôja m (ȍ ó)
nar. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve; legen, ležetrudnik
SSKJ²
krájček -čka m (ȃ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od krajec: odrezati krajček; rjavo zapečen krajček / krajček belega kruha / krajček lune
2. ekspr. delček, košček: komaj se je videl krajček sonca; krajček zemlje
Celotno geslo Kostelski
kraljičekkraˈl’iːčėk -čka m
SSKJ²
kránjski -a -o prid. (á)
1. star. slovenski: kranjski humor; peti kranjske pesmi / kranjski pisatelj; kranjski rojak
2. nanašajoč se na Kranjsko v stari Avstriji: štajersko-kranjska meja / kranjska dežela
● 
ekspr. kranjski Janez v stari Avstriji vojak sedemnajstega pešpolka; šalj. kranjski Janez slovenski fant, Slovenec
♦ 
bot. kranjski jeglič jeglič z vijoličastimi cveti, ki raste po vlažnih skalnih razpokah v Sloveniji, Primula carniolica; kranjska krhlika grm z velikimi, podolgovatimi in bleščečimi listi, Rhamnus fallax; kranjska lilija gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi, Lilium carniolicum; čeb. kranjska čebela čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; etn. kranjski cekar cekar iz različno barvane slame, na eni strani navadno z narodnim motivom; gastr. kranjska klobasa klobasa iz svinjskega mesa in začimb
    kránjsko prisl.:
    govoriti (po) kranjsko
     
    pog., ekspr. povej (po) kranjsko po domače, razumljivo; sam.:, pog. dve kranjski, prosim kranjski klobasi
kresílka kresílke samostalnik ženskega spola [kresílka]
STALNE ZVEZE: bukova kresilka
ETIMOLOGIJA: kresilo
SSKJ²
ksantofíl -a m (ȋ)
bot. rumeno ali rjavo barvilo v rastlinskih celicah:
Čebelarstvo
ksantofíl -a m
SSKJ²
legén tudi lêgen -éna m (ẹ̑; é ẹ́)
zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: iz gozda se sliši klic legena
SSKJ²
ležetrúdnik -a m (ȗ)
zool. nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus: sove in ležetrudniki
SSKJ²
lílija -e ž (í)
vrtna rastlina z visokim steblom in velikimi lijakastimi belimi cveti: cvetoča lilija; vonj lilij; dekle je bilo čisto kot lilija / bela lilija
● 
star. pred svetom nosi lilijo dela se nedolžnega, čistega
♦ 
bot. kranjska lilija gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi, Lilium carniolicum; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; etn. bela bela lilija otroška igra, pri kateri eden od igralcev stoji z zavezanimi očmi sredi kroga drugih in izbere koga, da zavzame njegovo mesto; zool. morske lilije na morskem dnu pritrjeni iglokožci čašastega telesa, Crinoidea
SSKJ²
lístje -a s (í)
več (rastlinskih) listov, (rastlinski) listi: listje odpada, poganja, rumeni, se suši; koza obira listje na grmu; gosenice so obžrle listje; smukati listje z veje; kaplje padajo z listja; odpadlo, rjavo, suho, uvelo, zeleno listje; bilo jih je kot listja (in trave) zelo veliko; ima denarja kot listja zelo veliko / bukovo, lovorovo listje; krompirjevo listje listi / listje šumi pod nogami; grabiti listje; uporabljati listje za nastilj / koš, mreža za listje
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej mačka
Število zadetkov: 188