Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
nóus tudi nós -a m nos: Naſus Nouſz KM 1780, A7b; Orr; nousz KOJ 1833, 167; i špikasti njegov nos dober, kak sveder AI 1878, 10; ino je vdehno vu nouſz nyegov ſivocsega Düha SM 1747, 4; nouſz lipou zaobrnyeni KŠ 1771, 432; nevarna opica s plávimi licami i erdéčim nosom AI 1878, 7; Szászeni Vougri szo nej szmeli szvoje nousze k-Nemczom prineszti KOJ 1848, 9
Pleteršnik
odvŕtati, -vȓtam, vb. pf. o., kar je zavrtano; o. sveder, den Bohrer zurückdrehen.
SSKJ²
okalíti1 -ím dov., okálil (ī í)
razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti
    okalíti se 
    postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer; prekaliti se: v tem boju se je okalila zavednost ljudi
Pravopis
okalíti2 -ím dov. okálil -íla, nam. okalít/okalìt; drugo gl. kaliti2 (í/ȋ í) kaj ~ sveder
okalíti se -ím se (í/ȋ í) prekaliti se: ~ ~ v boju
Prekmurski
oránje -a s oranje: liki poloobdelavczi plük k-orányi je neogiblivo potrejben KOJ 1833, III; nos dober, kak sveder, za oránje AI 1878, 10
SSKJ²
osník -a m (í)
klin, ki preprečuje, da kolo ne pade, zdrsne z osi: vtakniti osnik v os
♦ obrt. sveder za vrtanje lukenj v osi
Pleteršnik
osník, m. 1) der Achsennagel am Wagenrad; — 2) der Achsenlochbohrer (sveder, s katerim se osniku prevrta luknja), Lašče-Erj. (Torb.).
Celotno geslo Kostelski
osnik ► ˈȯsniːk ȯsˈniːka m
Pleteršnik
ostroglȃvəc, -vca, m. der Spitzkopf, Bes.; — = sveder, Vod. (Pes.).
Celotno geslo NESSJ
ovca2
Pleteršnik
pántovəc, -vca, m. 1) die Bandweide, Mariborska ok.-Kres; — 2) nekakšen velik sveder, Gor.
SSKJ²
píliti -im nedov. (í ȋ)
1. s pilo obdelovati predmete: piliti ključ, sveder; ves dan je žagal, strugal in pilil / piliti nohte
2. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: smučarji so pilili zavoje / svoje pesmi dolgo pili / piliti komu okus
    píliti se šol. žarg.
    zelo se učiti: vse leto se pili / najbolj se pili zgodovino
SSKJ²
pnevmátičen -čna -o prid. (á)
teh. ki deluje na osnovi stisnjenega zraka: pnevmatični sveder; pnevmatična stiskalnica / pnevmatični pogon
♦ ptt pnevmatična pošta cevna pošta; strojn. pnevmatični transport transport sipkega materiala po ceveh s stisnjenim zrakom; pnevmatično kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča pod silo stisnjenega zraka; zool. pnevmatična kost votla kost
Pravopis
pnevmátičen -čna -o (á)
pnevmátični -čna -o (á) ~ sveder
Pleteršnik
prẹ̑klovnik, m. = sveder za prekle, Gor.
SSKJ²
prirásten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prirast, prirastek: prirastni odstotek
♦ gozd. prirastni sveder sveder za ugotavljanje debelinskega prirastka drevesa
Pravopis
prodírati -am nedov. -ajóč, -áje; prodíranje (í ȋ; ȋ) ~ proti cilju; poud. ~ na tuja tržišča |biti uspešen na tujih tržiščih|; šport. ~ po sredini igrišča; poud. To spoznanje vse bolj ~a |se uveljavlja|; prodirati v koga/kaj Sveder ~a vse globlje v skalo; poud. ~ ~ bistvo problema |spoznavati bistvo|
Celotno geslo Sinonimni
prodírati -am nedov.
1.
s prislovnim določilom prihajati kam, premagujoč ovire
SINONIMI:
ekspr. prebijati se, knj.izroč. predirati
2.
iz česa/v kaj zaradi delovanja določene sile prihajati v kako snov ali iz nje
SINONIMI:
ekspr. bosti, ekspr. gristi, ekspr. lesti, teh. penetrirati, ekspr. riniti, ekspr. riti, ekspr. vjedati se, ekspr. zagrizovati se, ekspr. zajedati se, ekspr. zažirati se
3.
skozi kaj prihajati skozi kaj ovirajočega
SINONIMI:
predirati, ekspr. boriti se, ekspr. prebijati se, ekspr. riniti se
4.
s prislovnim določilom, ekspr. pojavljati se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire
SINONIMI:
knj.izroč. penetrirati, ekspr. prebijati se
5.
s prislovnim določilom, ekspr. spoznavati po postopnem, težavnem odkrivanju
SINONIMI:
ekspr. prebijati se, ekspr. pronicati, ekspr. pronikati, knj.izroč. vnikati
Celotno geslo Sinonimni
prodréti -drèm dov.
1.
s prislovnim določilom priti kam, premagujoč ovire
SINONIMI:
ekspr. prebiti se, pog. predreti, knj.izroč. premotati se
2.
s prislovnim določilom z vojaško silo, bojem priti kam na nasprotnikovo ozemlje
SINONIMI:
ekspr. prebiti se
3.
v kaj zaradi delovanja določene sile priti v kako snov
SINONIMI:
ekspr. vžreti se, ekspr. zagristi se, ekspr. zajesti se, ekspr. zažreti se
4.
skozi kaj priti skozi kaj ovirajočega
SINONIMI:
ekspr. prebiti se, ekspr. predreti, ekspr. pribosti, ekspr. pririniti se, ekspr. pririti se
5.
s prislovnim določilom, ekspr. pojaviti se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire
SINONIMI:
ekspr. prebiti se, ekspr. pronikniti, knj.izroč. vnikniti
6.
s prislovnim določilom, ekspr. spoznati po postopnem, težavnem odkrivanju
SINONIMI:
ekspr. pronikniti, knj.izroč. vnikniti, ekspr. zavrtati
GLEJ ŠE SINONIM: preriniti se
SSKJ²
razkalíti -ím dov., razkálil (ī í)
narediti, povzročiti, da kaljeno jeklo ni več (tako) trdo: toplota rezilo razkali; pri vrtanju se sveder lahko razkali
Število zadetkov: 130