Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
mláčen -čna -o prid., mláčnejši (á ā)
1. nekoliko topel: piti mlačen čaj; umiti se v mlačni vodi; jed je samo še mlačna / pihal je mlačen veter; mlačen pomladni zrak
// ekspr. neizrazit, medel: mlačna svetloba je nedoločno osvetljevala predmete / mlačen smehljaj
2. navadno v povedni rabi ki ne izraža, kaže posebne čustvenosti, čustev: mlačni ljudje; do nje je postal mlačen in nevljuden / v pesmih je zelo mlačen
3. navadno v povedni rabi ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: do družbenih dogajanj ostajajo mlačni; do glasbe je še bolj mlačen kot prej; narodno, versko mlačen / moralno mlačno vzdušje / mlačen odnos do ljudi
// ki se dela, opravlja brez prizadevnosti, zavzetosti: igra našega moštva je bila mlačna; njihova pomoč je mlačna in polovičarska / mlačen, prisiljen pogovor
    mláčno prisl.:
    mlačno odgovoriti, pozdraviti; občinstvo je revijo mlačno sprejelo
Celotno geslo Frazemi
mravljíšče Frazemi s sestavino mravljíšče:
bíti kot v mravljíšču, vrvéti kot v mravljíšču, žívo kot v mravljíšču
SSKJ²
nanášati -am nedov. (ȃ)
1. z nošenjem, prenašanjem spravljati kam: nanašati drva v kuhinjo / čebele nanašajo med; ptice so pridno nanašale za gnezda
// z delovanjem povzročati, da kaj kam pride, se kje nabere: voda stalno nanaša prod in pesek; veter je nanašal sneg na hodnik
2. delati, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanašati ličilo na obraz; preparat nanašamo na kožo s čopičem; oljnate barve nanaša na steno v plasteh; lak se je lepo nanašal
3. vrisavati na papir, sliko: na vodoravno os je nanašal podatke za čas, na navpično pa za pritisk
    nanášati se v zvezi z na
    biti v zvezi, povezanosti s čim: opisani dogodki se nanašajo na ta kraj; razprava se posredno nanaša na to problematiko
    nanašajóč -a -e:
    nanašajoč temne barve na platno, je ustvaril vzdušje nevihte; odstavek, nanašajoč se na tretjo točko sporazuma; nanašajoč se na mizo; na draginjo nanašajoča se šala
Celotno geslo eSSKJ
óboa óboe samostalnik ženskega spola [óboa]
    1. pihalo z dvojnim jezičkom in jasnim, prodornim tonom
      1.1. igranje tega pihala
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Oboe, it. oboe iz frc. hautbois ‛oboa’ iz haut ‛visok’ + bois ‛les’, prvotno ‛lesena piščal, s katero je mogoče igrati visoke tone’ - več ...
SSKJ²
odbíjati -am nedov. (í)
1. z udarcem, udarci odstranjevati: odbijati žebljem konice; steklenicam je odbijal vratove, namesto da bi jih odpiral; odbijati s kladivom / odbijati sodom čepe izbijati
2. z udarcem, sunkom ob kaj premikajočega se povzročati spremembo smeri: odbijati žogo z glavo, roko / lokomotiva odbija vagone; krogli sta se odbijali / skala odbija valove
// fiz. spreminjati smer valovanja v prvi snovi ob vpadu na mejo druge snovi: odbijati svetlobo, zvok; zvok se odbija
// fiz. delovati na drugo telo z odbojno silo: odbijati delce z enakim nabojem; enaka električna naboja se odbijata
3. s svojo aktivnostjo preprečevati uspeh nasprotne aktivnosti: odbijati napade; odbijati udarce / odbijati nasprotnika / odbijači odbijajo sunke blažijo
4. vzbujati negativen, odklonilen odnos: tak način pouka učence odbija; njegov hladni nastop jo odbija
5. ekspr. odklanjati, ne sprejemati: njegova darila odbija / vsa vabila dosledno odbija / publ. odbijati misel na izpit izogibati se je
6. zmanjševati vsoto za določen znesek: odbijati davek od honorarjev; odbijati prispevke od osebnih dohodkov
7. bleščati se, svetiti se od nase padajoče svetlobe: jezerska gladina odbija svetlobo; kapljica odbija sončne žarke
8. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas; biti1: ura odbija dvanajst / nihalo odbija svoj tiktak
    odbíjati se 
    1. zaradi udarca, sunka ob kaj spreminjati smer premikanja: dežne kaplje se odbijajo od tal; zrnca peska se odbijajo od blatnika; valovi se odbijajo od skal
    2. svetiti se, kazati se na površini česa: svetloba lune se odbija na vodni gladini
    // ekspr. izrazito se odražati, kazati: obrisi tovarne se temno odbijajo v mraku; stolp se ostro odbija od neba
    ●     klici so se odbijali od skal so odmevali
    odbijajóč -a -e:
    odbijajoč udarce, so se umikali; njena odbijajoča hladnost ga je žalila; odbijajoče vzdušje; prisl.: odbijajoče nastopati, se vesti; sam.: v izrazu ima nekaj odbijajočega
Pravopis
órwellovski -a -o [ve] (ọ̑) poud. ~o vzdušje |politično popolnoma nesvobodno|
SSKJ²
ovzdúšje -a s (ȗ)
zastar. ozračje, vzdušje: ustvariti delovno, prijetno ovzdušje; duhovno ovzdušje; ovzdušje napetosti
// okolje, milje: spoznati ovzdušje, iz katerega je zajemal pisatelj; mestno ovzdušje ji ne prija
Pravopis
ozráčje -a s (ȃ) onesnaženost ~a; poud.: naelektreno ~ v dvorani |napeto vzdušje|; živeti v mirnem ~u |v miru|; publ. ugodno ~ za pogajanja razmere, okoliščine
Celotno geslo eSSKJ
pesimístičen pesimístična pesimístično pridevnik [pesimístičən]
    1. ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: črnogled
      1.1. ki kaže, izraža taka videnja, pričakovanja; SINONIMI: črnogled
    2. ki kaže, izraža negativna pričakovanja glede prometa na borzi, dinamike cen, gospodarske aktivnosti sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. pessimistisch, glej ↑pesimizem
SSKJ²
podnébje -a s (ẹ̑)
navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali območje: kraj ima ugodno podnebje / v tem podnebju se prijetno počuti; zdravniki mu priporočajo spremembo podnebja / alpsko, morsko, tropsko podnebje; hladno podnebje; milo podnebje brez hudega mraza in velike vročine; ostro podnebje s hudim mrazom in veliko vročino; suho, vlažno, zmerno podnebje
♦ geogr. celinsko ali kontinentalno podnebje z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropsko podnebje
// publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbeno podnebje / v delu je opisano moralno podnebje malomeščanske družbe
SSKJ²
poustvárjati -am nedov. (á)
ponovno umetniško obdelovati: poustvarjati motive iz narodnih pesmi
// umetniško obdelovati sploh: v svoji knjigi poustvarja vzdušje tedanje dobe
// umetniško podajati, reproducirati: poustvarjati glasbena dela
Celotno geslo Sprotni
prèdkôvidni, predcovidni pridevnik
    ki je v zvezi s časom pred izbruhom bolezni, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2 SINONIMI: predkoronski
SSKJ²
prèdreferéndumski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
nanašajoč se na čas pred referendumom: predreferendumski boj; predreferendumska kampanja, propaganda; predreferendumske obljube, razprave; predreferendumsko dogajanje, ozračje, vzdušje / predreferendumski molk; predreferendumska televizijska soočenja
SSKJ²
prijéten -tna -o prid., prijétnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki vzbuja občutek ugodja: v sobi je bil prijeten hlad; proti večeru je začel pihati prijeten veter; prijetna kopel; trta dela prijetno senco / v sobi je bilo prijetno vzdušje; prijetno vznemirjenje / prijeten okus, vonj / kot voščilo prijeten počitek
// ki prinaša veselje, zadovoljstvo: čaka nas prijeten dan; prijeten izlet; prijetna novica; prijetne in slabe strani potovanja z ladjo / prijeten klepet, pogovor / prijetno stanovanje; njegovo rojstno mesto je prijetno / ima prijetno življenje
2. ki ugaja, je všeč: prijeten glas; človek prijetnega videza; prijetna glasba, šala; sveče so dajale prijetno svetlobo / ekspr. bil je prijeten na pogled
3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi pozitivne lastnosti: prijeten moški; njegova žena je prijetna / bil je prijeten za družbo družaben, zabaven / ima veliko prijetnih lastnosti
    prijétno 
    prislov od prijeten: prijetno se imeti, počutiti; prijetno dišeča jed; v postelji je bilo prijetno toplo / v povedni rabi pri vas je prijetno
    // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža ugodje, zadovoljstvo: v topli sobi jim je bilo prijetno / kot vljudnostna fraza prijetno mi je, da vas spet vidim; sam.: združiti prijetno s koristnim
Celotno geslo Sinonimni
prijéten -tna -o prid.
ki vzbuja ugodje, zadovoljstvo
SINONIMI:
ugoden, ekspr. blag, pog. fin, ekspr. lep2, knj.izroč. ljub1, pog. lušten, ekspr. prijazen, ekspr. prikupen, ekspr. simpatičen, ekspr. sladek, knj.izroč. sončen, ekspr. svetel, ekspr. topel
GLEJ ŠE SINONIM: prijazen
GLEJ ŠE: neprijeten, družaben
SSKJ²
prótimanjšínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je usmerjen, deluje proti manjšini: protimanjšinska kampanja, politika; protimanjšinska stališča; protimanjšinsko zborovanje / protimanjšinska gonja; protimanjšinsko vzdušje
Pravopis
protižénski -a -o (ẹ́) ~o vzdušje
Celotno geslo eSSKJ
reiki reikija samostalnik ženskega spola [rêjki]
    1. metoda dopolnilnega zdravljenja, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki določenih mest na telesu, približevanjem rok, po izvoru iz Japonske
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. reiki, nem. Reiki iz jap. reiki, prvotno ‛mistično vzdušje’, iz rei ‛duh, duša’ + ki ‛duh, življenjska energija’
SSKJ²
skózi2 tudi skóz predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka skóz- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo
a) glede na širino, globino česa: izvrtati predor skozi led, steno; ličinka se pregrize skozi ovoj / preriniti se skozi gnečo, množico; skozi meglo so videli obrise stolpnic; skozi zavese je prihajalo dovolj svetlobe / čistiti tekočino skozi filter; gledati skozi ključavnico; skočiti, vreči skozi okno; presejati skozi sito; oditi skozi zadnja vrata; šipe so bile umazane, da se je komaj videlo skoznje / ostanki hrane se izločajo skozi črevo; dihati skozi nos / skozi obleko je začutila hlad; skozi stene se vse sliši; pren. misel mu je šinila skozi možgane; prebiti se skozi težave
♦ geom. premica gre skozi točko P
b) glede na omejeno, zoženo površino: iti po bližnjici skozi gozd; voziti skozi mesto; potovati skozi Slovenijo; ekspr. reka se pregrize skozi sotesko; peljati se v Zagreb skozi Zidani most / iti skozi vse sobe
2. za izražanje časa, v katerem se
a) kaj godi; čez2: skozi poletje živi ob morju, pozimi doma; opravil je vse, kar se mu je nabralo skozi teden; tako konzervirana hrana se skozi (vso) zimo ne pokvari / ekspr. skozi vse življenje je imel srečo
b) z oslabljenim pomenom kaj godi nepretrgano: skozi tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja; varčevati skozi ves mesec
// za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: odgovoriti skozi kašelj, smeh; ekspr. tu me boli, je izdavila skozi jok
3. za izražanje načina, kako dejanje poteka: govori razločno in ne skozi nos; žvižgati skozi zobe
// publ. za izražanje merila, vodila: gledati napredek skozi proizvodnjo in večjo produktivnost dela / naši gostinci gledajo goste samo skozi dinar mislijo samo na denar, zaslužek; ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa po današnjem okusu
// za izražanje sredstva, posrednika: opazovati okolico skozi daljnogled; ekspr. življenje gleda skozi rožnata očala / publ.: čuti dolžnost, da širi to zavest skozi svojo umetniško izpoved z umetniško izpovedjo; ustvariti moreče vzdušje skozi groteskne podobe / publ. govoriti, izpovedovati se skozi značaje svojih junakov
4. star. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja; zaradi: ta organizacija je postala pomembnejša skozi kritike nasprotnikov; dobiti večje dohodke tudi skozi slabe delovne pogoje
5. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, navadno v zvezi z iti za izražanje, da je kdo omejen čas deležen tega, kar določa sobesedilo: ti ljudje so šli skozi narodnoosvobodilni boj; pred vojno je šel skozi številne ječe je bil pogosto zaprt; elipt. kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja; šel je skozi veliko trpljenje / skozi njegove roke je šlo že dosti učencev poučeval je že dosti učencev / publ.: ta predlog mora iti še skozi strokovni svet mora ga obravnavati strokovni svet; zazidalni načrt mora skozi zbore občanov
6. za izražanje natančnejše določitve, razvrstitve v okviru celote: stanuje v Rožni dolini, Cesta dve skozi dvaindvajset; poštni predal pet skozi ena [5/1]
● pog. ne vem, če bo šel spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. prebiti se skozi knjigo, podatke s težavo prebrati, preštudirati; pog. peljati skozi rdečo luč skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč; ekspr. lačen je bil, da se je skozenj videlo zelo lačen, sestradan
Pravopis
skozi [poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz..
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›
Število zadetkov: 78