Zadetki iskanja
Pleteršnik
SSKJ²
Pleteršnik
ogréniti, -grę́nem, vb. pf. 1) umhäufeln: zelje o., jvzhŠt.; o. rastlino s suho prstjo, Cv.; — 2) zusammenscharren: čebele v panj o., Dol.; — einen Fang machen: ta je ogrenil! der hat einen guten Fang gemacht! Cig.; ve, da bo dobro ogrenil, Bes.; — ausfindig machen, Jan.; o. zaklad, LjZv.; tako smo ogrenili vso fabriko za izdelovanje desetakov, Nov.; — 3) o. koga, jemandem einen Schlag versetzen, Dol.
Pleteršnik
SSKJ²
oplájati -am nedov. (á)
1. oplojevati: umetno oplajati / čebele oprašujejo in oplajajo rastline
2. ekspr. izboljševati vrednost, kakovost: etika bi morala oplajati prakso; oplajati svoj besedni zaklad z branjem klasikov; duhovno, kulturno oplajati
1. oplojevati: umetno oplajati / čebele oprašujejo in oplajajo rastline
2. ekspr. izboljševati vrednost, kakovost: etika bi morala oplajati prakso; oplajati svoj besedni zaklad z branjem klasikov; duhovno, kulturno oplajati
- oplájati se knjiž., ekspr.
zajemati, dobivati iz česa: skladatelj se oplaja ob ljudski glasbi / oplajati se in duhovno bogateti ob Prešernu
● ekspr. estetika in idejna kritika se medsebojno oplajata dopolnjujeta, vplivata druga na drugo
- oplajajóč -a -e:
bral je klasike, oplajajoč se ob njihovi umetnosti; oplajajoča moč
Pravopis
oplájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oplájanje (á) koga/kaj ~ rastline oplojevati; poud. ~ besedni zaklad |bogatiti|
oplájati se -am se (á) neobč. ob čem Skladatelj se ~a ob ljudski glasbi dobiva zamisli
oplájati se -am se (á) neobč. ob čem Skladatelj se ~a ob ljudski glasbi dobiva zamisli
SSKJ²
osiromášiti -im dov. (á ȃ)
1. povzročiti, da kdo postane siromašen: kapitalisti so osiromašili drobne obrtnike; osiromašiti prebivalstvo / osiromašiti deželo
2. številčno zmanjšati: z nedovoljenim lovljenjem so osiromašili ribji zarod
3. poslabšati kakovost, vrednost: z dolgoletnim gojenjem iste rastline so osiromašili zemljo / z branjem slabe literature je osiromašil svoj besedni zaklad
1. povzročiti, da kdo postane siromašen: kapitalisti so osiromašili drobne obrtnike; osiromašiti prebivalstvo / osiromašiti deželo
2. številčno zmanjšati: z nedovoljenim lovljenjem so osiromašili ribji zarod
3. poslabšati kakovost, vrednost: z dolgoletnim gojenjem iste rastline so osiromašili zemljo / z branjem slabe literature je osiromašil svoj besedni zaklad
- osiromášen -a -o:
osiromašeni ljudje; osiromašene kmetije; osiromašena zemlja
Celotno geslo
Frazemi
Pleteršnik
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
právljičen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na pravljica 1: pravljični motivi; pravljična fantastika / škratje, zmaji in druga pravljična bitja / pravljični svet / pravljična igra
2. ekspr. zelo lep, čudovit: doživeti pravljično noč v gozdu
3. ekspr. zelo velik: s tem teleskopom se vidi na pravljično razdaljo / plačati pravljično ceno zelo visoko, pretirano; pravljično bogastvo
● iskati pravljični zaklad zaklad, o katerem pripoveduje pravljica, izročilo; ekspr. ta zamisel je pravljična neuresničljiva
1. nanašajoč se na pravljica 1: pravljični motivi; pravljična fantastika / škratje, zmaji in druga pravljična bitja / pravljični svet / pravljična igra
2. ekspr. zelo lep, čudovit: doživeti pravljično noč v gozdu
3. ekspr. zelo velik: s tem teleskopom se vidi na pravljično razdaljo / plačati pravljično ceno zelo visoko, pretirano; pravljično bogastvo
● iskati pravljični zaklad zaklad, o katerem pripoveduje pravljica, izročilo; ekspr. ta zamisel je pravljična neuresničljiva
- právljično prisl.:
pravljično bogat, lep; sam.: pravljično me v zgodbi nekoliko moti
SSKJ²
prebogàt stil. prebôgat -áta -o prid. (ȁ ā; ó ā)
1. preveč bogat: biti prebogat, da bi razumel revščino; prebogata dedinja / vitaminsko prebogata hrana / prebogata večerja
2. ekspr. zelo bogat: prebogat zaklad / ti članki so le del prebogate vsebine knjige
1. preveč bogat: biti prebogat, da bi razumel revščino; prebogata dedinja / vitaminsko prebogata hrana / prebogata večerja
2. ekspr. zelo bogat: prebogat zaklad / ti članki so le del prebogate vsebine knjige
Pravopis
prebogàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ dedič; poud. ~ zaklad |zelo dragocen|; vitaminsko ~a hrana
prebogátost -i ž, pojm. (á)
prebogátost -i ž, pojm. (á)
Celotno geslo
ePravopis
Priam
Predlog
Priama samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
grška bajeslovna oseba, velikan
IZGOVOR: [príjam], rodilnik [príjama]
BESEDOTVORJE: Priamov
Pravopis
pricóprati -am dov. -an -ana; pricópranje (ọ̑) neknj. ljud. pričarati: koga/kaj ~ dež; pricoprati komu kaj ~ komu zaklad
SSKJ²
pričárati -am dov. (ȃ)
1. po ljudskem verovanju s čaranjem priti do česa: iz zemlje je pričaral zaklad / če bi mogel, bi ga ta trenutek pričaral sem; nenadoma je stopil v hišo, kot bi ga pričaral
2. ekspr. priklicati, ustvariti: zelena barva bazena pričara iluzijo zelenice v puščavi; zakril si je oči in si skušal pričarati njeno podobo
● domišljija mu je pričarala pred oči ljubljeni kraj v domišljiji je videl
1. po ljudskem verovanju s čaranjem priti do česa: iz zemlje je pričaral zaklad / če bi mogel, bi ga ta trenutek pričaral sem; nenadoma je stopil v hišo, kot bi ga pričaral
2. ekspr. priklicati, ustvariti: zelena barva bazena pričara iluzijo zelenice v puščavi; zakril si je oči in si skušal pričarati njeno podobo
● domišljija mu je pričarala pred oči ljubljeni kraj v domišljiji je videl
- pričáran -a -o:
pričarane podobe, sanje
Pravopis
pričárati -am dov. -an -ana; pričáranje (ȃ) koga/kaj ~ zaklad iz zemlje; poud. ~ si iluzijo resničnosti |ustvariti|
Celotno geslo
Sinonimni
Jezikovna
Raba fraze »verjeli ali ne« v slovenščini
Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 103
Dostopnost