Fran

1. 1. delati, da prihaja kaj
   1. a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: mati je zaskrbljeno polagala dlan na otrokovo čelo; polagati otroka v zibel; polagati vreče po tleh; polagati in postavljati
   2. b) na podlago sploh: kadar je igral, kart ni metal, ampak polagal; polagati kocke po mizi; polagati obkladke na nogo / delegacija polaga venec na grob
2. 2. na določen način pritrjevati na podlago: polagati parket, tapete
   // dajati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: delavci polagajo cevi, kabel / polagati železniško progo / polagati mine; polagati asfaltno plast / polagati traso ceste delati, graditi
3. 3. dajati živini (živinsko) krmo: polagati govedu deteljo / polagati svinjam / pozimi so lovci polagali srnjadi
4. 4. navadno v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči: samica polaga ikre ob bregu; kukavica polaga jajčeca v tuja gnezda
5. 5. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: polagati hudomušnost v svoje odgovore; v svojo igro polaga veliko osebnega
6. 6. publ., v zvezi z na pripisovati, dajati: velik pomen polaga na zunanjost / na te rokopise sprva niso polagali važnosti
   ● publ. polagati izpite delati, opravljati; pog. polagati komu karte napovedovati komu prihodnost, razkrivati preteklost na osnovi kart; polagati račun publ. inkasant polaga račun vsak teden predloži račune in izroči denar; publ. na občnem zboru polagati račun o svojem delu poročati, omogočati, da se oceni, pregleda; ekspr. zaradi tega dejanja boš polagal račun pred sodnikom se boš zagovarjal; ekspr. kosci polagajo red za redjo kosijo; vznes. polagati svoje srce k nogam koga biti čustveno popolnoma vdan komu; publ. polagati temelje čemu opravljati začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; publ. polagati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; ekspr. polagati komu odgovore na jezik, v usta spraševati koga, govoriti komu tako, da bi spraševani odgovarjal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; publ. on veliko polaga na odkritosrčnost jo ceni, dá nanjo; ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, to vas zelo prosim; fante je polagal na tla kakor snope z lahkoto jih je metal
   ♦ igr. polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; polagati pasjanso igrati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

1. 1. narediti, da pride kaj
   1. a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: položiti knjigo na mizo; položiti ranjenca na nosila / položiti eno škatlo navrh druge
   2. b) na podlago sploh: položiti denar na mizo, žogo na tla / položil je glavo na mah in zaspal; položiti roko na volan dati
      // udrlo se mu je, kamor je položil nogo kamor je stopil
      // ko je položil prst na usta, so vsi umolknili / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl
      // narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla: puško položi, da ne bo padla / ekspr. nekaj so se prerivali in mimogrede ga je položil vrgel, podrl; žarg., lov.: položil je že marsikaterega zajca ustrelil; položiti žival na dlako ustreliti jo
2. 2. na določen način pritrditi na podlago: položiti linolej, parket, tapete
   // dati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: položiti cevi, kabel / položiti kanalizacijo / položiti mine ob obali
3. 3. dati živini (živinsko) krmo: položiti kravam seno / položiti svinjam
4. 4. nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen ga je položila; pljučnica ga je položila za tri tedne; brezoseb. pozimi me je za dva meseca položilo
5. 5. dati, plačati: položiti kavcijo, odkupnino; položiti predpisani znesek na sodišču
6. 6. knjiž., v zvezi z v narediti, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: položiti grožnjo v glas, začudenje v pogled
7. 7. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: ob teh besedah je položil slušalko; položiti orožje vdati se; ded je navadno prvi položil žlico na mizo; ekspr. upamo, da pisatelj ne bo še tako kmalu položil peresa iz rok nehal pisati
   ● ekspr. položiti cesto v pobočje gore speljati jo; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; publ. položiti izpit narediti, opraviti; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. položiti vse karte razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; knjiž. položiti svoje misli na papir napisati jih; ekspr. tudi on bo še moral položiti račun se zagovarjati (zaradi svojih dejanj); položiti roko knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; ekspr. nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; pog. položiti roko nase narediti samomor; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. policija je že položila roko na tatove jih je že prijela, ujela; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; publ. položiti temelje čemu opraviti začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; ekspr. položiti svojo usodo v tuje roke prepustiti drugemu, drugim, da odločajo o njej; pog. on je položil že marsikatero žensko imel spolni odnos z njo; pog. položiti koga čez koleno natepsti ga; vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; pog. položiti koga na izpitu negativno ga oceniti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti mu kaj, prositi ga za kaj; pog. koliko si ta mesec položil na stran prihranil; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; knjiž. položiti pripoved v pero, v usta sodobnemu kronistu narediti, da jo pripoveduje, piše sodobni kronist; katera se omoži, se v križe položi si povzroči težave, skrbi
   ♦ lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja

položíti se 
1. 1. ekspr., navadno s prislovnim določilom uleči se: položiti se v mehko posteljo; položil se je po klopi in zaspal / položiti se v naslanjač sesti
   // redko s hrbtom se je položil na steno naslonil
2. 2. nav. 3. os., nar. postati položen: svet se tam spet položi

položívši -a -e zastar.: položivši denar na mizo, je vstal in odšel

položèn -êna -o: čez zaboje položena deska
● ekspr. polje je položeno med goro in reko leži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

1. 1. krajši čas mešati: pomešati polento; pomešati s kuhalnico, žlico / pomešati z roko po kupu fižola, pesku
2. 2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: pomešati vino z vodo; dim se je pomešal z meglo / za kokoši je pomešala koruzo s pšenico
   // dati, postaviti skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: pomešala je svoje in njegove knjige; koze so se pomešale med ovce / pomešati karte narediti, povzročiti, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve
3. 3. miselno združiti, povezati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: na izpitu je pomešal vse datume in kraje / pomešal je njegovo ime z imenom drugega znanca
   // uporabiti v kakem jezikovnem sistemu jezikovne elemente drugega, tujega jezika: v pogovoru je pomešal poljščino in češčino; nemške besede so se mu pomešale med slovenske
   ● ekspr. pomešal se je med zbrane ljudi in vzklikal dogovorjena gesla šel je, skril se je

poméšati se tudi pomešáti se pojaviti se skupaj, istočasno: v njegovem pogledu sta se pomešala hudomušnost in naklonjenost do nje / njihovi glasovi so se pomešali
// dobiti značilnosti drug drugega: na tem področju sta se pomešali dve narečji
● priseljenci so se krvno pomešali z domačini so postali krvni sorodniki

poméšan -a -o: govoril je s hrvaškimi besedami pomešan jezik; rasno pomešani ljudje; to so pojmi, ki so med seboj čisto pomešani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

1. a) željo, da bi koga zadelo zlo, nesreča: starši so jo prekleli; preklel ga je za vse, kar mu je hudega storil
2. b) ekspr. sovraštvo, odpor: prekleti ves svet; preklela je svojo usodo

preklét -a -o 
1. 1. deležnik od prekleti: čutil se je prekletega / njegovo življenje je bilo pač prekleto
2. 2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: zapri tisti prekleti gramofon; ta prekleta baba ga je spet preslepila / preklete karte; ko ne bi bilo te preklete pijače / kot psovka molči, hudič prekleti
3. 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: v tej prekleti vročini naj še dela; komaj ga je rešil iz te preklete zadrege / imeli so prekleto srečo / imel je pač to prekleto navado grdo, slabo; prisl.: prekleto se moti, če tako misli; ne bodi tako prekleto natančen / v medmetni rabi: prekleto, ali je res tako neumen; pohiti, prekleto, sicer bomo še zamudili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

1. 1. z mešanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: premešati malto; dobro premešati jed
2. 2. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: premešati surovine v določenem razmerju; voda in vino sta se premešala; pren. njihovi glasovi so se premešali, da jih nisem več ločil
   ● premešati karte narediti, povzročiti, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve; ekspr. njihova kri se bo premešala z našo bomo v (krvnem) sorodstvu z njimi

preméšan -a -o: premešan pesek; tam so premešane vse narodnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

1. 1. z metanjem spravljati kaj drugam, na drugo mesto: premetavati gramoz, pesek; premetavati z lopato / premetavati kovance v žepu
   // nav. ekspr. hitro, sunkovito spravljati kaj z enega mesta na drugo: premetavati knjige, perilo; premetavati po omari / premetavati grižljaj po ustih / vsak dan so mu premetavali hišo, da bi odkrili ilegalno literaturo prizadevno preiskovali, pregledovali
2. 2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru: valovi so premetavali čoln sem ter tja; vihar je premetaval ladjo, kot bi bila iz papirja; brezoseb. premetavalo jih je po vozu; premetava se od bolečin in stoka; premetavati se po postelji; premetava se kot riba na suhem, v mreži; pren. čustva so ga premetavala iz skrajnosti v skrajnost; življenje ga neusmiljeno premetava
   ● pog. vse popoldne sta premetavala karte kvartala; star. nemirno je premetaval liste v albumu obračal; ekspr. to misel je dolgo premetaval (po glavi) dolgo je premišljal o tem; ekspr. premetavali so se po blatnem kolovozu proti vasi peljali so se

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prevzdígniti se pri dviganju česa težkega se poškodovati: prevzdignil se je pri delu; pazi, da se ne prevzdigneš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

1. 1. dajati, polagati k čemu še kaj: prilagati na kup novo kamenje / igralec sme prilagati domine, karte samo, kadar je na vrsti / pismom je redno prilagal denar / dov. prošnji prilagam spričevalo / ekspr. v mislih je melodiji prilagal besedilo dodajal
   // gastr. dajati k drugi jedi: krompir prilagajo k različnim jedem
2. 2. dajati prispevek k določeni vsoti: ob velikih izdatkih so nama prilagali tudi starši
3. 3. dodatno, zraven nalagati: na voz prilagajo nove in nove zaboje / ker je bilo mrzlo, je prilagal polena na ogenj
   ● ekspr. upiral se je taki odločitvi in tovariši so mu prilagali pritrjevali; redko pel je in vsi so prilagali peli zraven

prilágati se zastar.  prilegati se, ujemati se s čim: pesem se je prilagala njihovemu razpoloženju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

1. 1. geom. slika točke, premice, lika na projekcijski ploskvi: te risbe so projekcije tvorb na ravnino; narisati projekcijo daljice, stožca / kotirana projekcija pravokotna projekcija, pri kateri se označujejo razdalje točk od projekcijske ravnine s koto; poševna projekcija pri kateri projicirni žarki ne padajo pravokotno na projekcijsko ravnino; pravokotna projekcija / prostorska, svetlobna projekcija
2. 2. prenašanje slik, fotografij, filmov z optično pripravo na (projekcijsko) platno, steno: pripovedovanje je poživil s projekcijo diapozitivov; priprava za projekcijo iz knjig / ogledal si je popoldansko projekcijo novega filma; po projekciji so se predstavili nekateri ustvarjalci filma
3. 3. psih. podzavestno prenašanje česa iz lastne duševnosti na druge osebe, na predmete: njeno vedenje so imeli za projekcijo spominov iz mladosti; domišljijske projekcije
   ● publ. dolgoročna projekcija razvoja načrt, zamisel
   ♦ film. hrbtna projekcija projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna; geogr. kartografska projekcija projekcija ukrivljene zemeljske površine na ravno ploskev karte

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

1. 1. s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastane kratek, oster glas; prskniti: prsniti skozi nos
   // ob takem iztiskanju zraka izvreči, razpršiti: prsniti slino / prsniti kruh iz ust
2. 2. ekspr. nenadoma vreči, zagnati: prsniti v koga karte / prsniti komu psovko v obraz
   ● ekspr. ledena skorja je prsnila in padel je v reko s kratkim, ostrim glasom počila, se zdrobila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

1. 1. iz celote narediti dele
   1. a) glede na prostor, površino: razdeliti zemljišče; s pregradami so razdelili hlev; z rezanjem razdeliti hlebec na štiri dele
   2. b) glede na enoto, skupino: razdeliti deželo na upravne enote; razdeliti po starosti / učitelj je razdelil učence v tri skupine glede na učni uspeh; razdeliti pesmi po vsebini / razdeliti blago po kakovosti
      // narediti, da kaj ni več enotno, strnjeno: okupator je razdelil slovensko deželo; množica se je ob zdravnikovem prihodu razdelila / novica jih je razdelila v dva tabora
2. 2. narediti, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru: rože je razdelila po vsej gredi; enakomerno razdeliti
3. 3. od večje količine dati po delih: mati jim je razdelila kruh in sadje; zemljo je razdelil med sinove / razdeliti darove, miloščino / razdelili so karte in začeli igrati
   ● učitelj je razdelil učencem spričevala dal, izročil; režiser je že razdelil glavne vloge izbral igralce glavnih vlog

razdeljèn -êna -o: na več delov razdeljeno zemljišče
♦ bot. dlanasto razdeljeni list

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

1. 1. šport., pri boksu in rokoborbi časovno omejen del dvoboja, tekmovanja: runda traja tri minute; začela se je tretja runda; v drugi rundi je boksal bolje
2. 2. šport. krožna pot, tekmovalna proga, ki jo mora tekmovalec navadno večkrat preteči, prevoziti, krog: rundo je pretekel v eni minuti; prevoziti petdeset rund / prehitel ga je za eno rundo / že v prvi rundi je zaostal
3. 3. pri igri s kartami skupek toliko partij, da vsak od igralcev enkrat deli karte: končati rundo; igralci so bili sredi runde; nehati igrati po drugi rundi; zmagovalec prve runde / žarg. zaigrajva še eno rundo partijo, igro
4. 4. žarg., navadno s prilastkom količina enake (alkoholne) pijače, navadno za več oseb, ki se naenkrat naroči: naročiti, prinesti novo rundo; drugo rundo plačam jaz; dala sta vsak za eno rundo / ob naročanju natakar, še eno rundo
5. 5. publ., navadno s prilastkom vsebinsko, tematsko zaključena enota kake celote, krog: prva runda pogovorov; v drugi rundi volitev je zmagal kandidat socialnodemokratske stranke / to je spet nova runda zahtev skupina
   ● pog. lep večer je, naredimo še eno rundo okoli trga krog; žarg. zvoziti ves pesek v petih rundah v petih prevozih, vožnjah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

1. 1. nižje pog. ljubimkati, flirtati: menda je šmirala s sosedom
2. 2. žarg., igr. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: ker mu je dobro šmiral, sta zmagala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tarót2 -- v prid. rabi v zvezi tarot karte
snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje: Na koncu knjige imate navodilo, kako se mečejo tarot karte in kako lahko pogledaš v prihodnost

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.