vrezovati črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: gravirati datum, napis; gravirati v baker, v steklo / prstan je dala gravirati
- gravíran -a -o:
doza z graviranim monogramom; gravirano steklo
Zadetki iskanja
SSKJ²
gravírati -am nedov. in dov. (ȋ)
vrezovati črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: gravirati datum, napis; gravirati v baker, v steklo / prstan je dala gravirati
vrezovati črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: gravirati datum, napis; gravirati v baker, v steklo / prstan je dala gravirati
doza z graviranim monogramom; gravirano steklo
Pravopis
Pravopis
Geologija
Jezikovna
Je v grbu RS »zlato rumena« ali »zlatorumena« barva?
Ali je zapis za zlati odtenek rumene barve podredna zloženka ali besedna zveza s prislovom?
Iz odgovora o zapisu barv bi sklenili, da je zapis samo narazen (prislov zlato + pridevnik rumen, torej zlato rumen), če je mogoča pretvorba s kot/da > rumen kot zlato. Je rumen kot zlato pomensko smiselna pretvorba?
Tvorjenka zlatorumen se pojavi v navodilih za barvno oblikovanje grba v slovenski zakonodaji, v Sinonimnem slovarju in oblikoslovnem slovarju Sloleks 2.0. V korpusnem gradivu pa je manj pogostejša od zlato rumenega.
Katera oblika je ustreznejša?
SSKJ²
katóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na katodo: katodna zaščita; katodno tlenje / katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka
♦ kem. katodna reakcija elektrokemična reakcija, ki poteka na katodi; metal. katodni baker baker, pridobljen na katodi
nanašajoč se na katodo: katodna zaščita; katodno tlenje / katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka
♦ kem. katodna reakcija elektrokemična reakcija, ki poteka na katodi; metal. katodni baker baker, pridobljen na katodi
Besedje16
Celotno geslo
eSSKJ
kosíter kosítra samostalnik moškega spola [kosítər]
- 1. mehka, lahko taljiva kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sn
- 1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
SSKJ²
kovína -e ž (í)
neprozorna, navadno trdna kovna snov s sijajem in dobro prevodnostjo: ulivati kovino; primesi v kovinah; prevleka iz kovine; industrija za predelavo kovin; les in kovine / barvaste ali neželezne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; rdeča kovina baker; železne kovine železo in železove zlitine
♦ kem. kovina element, ki tvori s kisikom bazični oksid in s kislinami sol; alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen; korozija kovin; metal. gnesti kovine oblikovati kovine s stiskanjem, valjanjem, vlečenjem; obdelovati kovino spreminjati obliko kovine z odrezovanjem; taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; čiste kovine brez kakršnihkoli primesi; lahke, težke kovine; mehke kovine z majhno trdoto; plemenite ali drage ali žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; redke kovine; lahko, težko taljive kovine; ugotavljati čistino kovine količino, odstotek čistih žlahtnih kovin v kovinah in zlitinah; min. samorodna kovina
neprozorna, navadno trdna kovna snov s sijajem in dobro prevodnostjo: ulivati kovino; primesi v kovinah; prevleka iz kovine; industrija za predelavo kovin; les in kovine / barvaste ali neželezne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; rdeča kovina baker; železne kovine železo in železove zlitine
♦ kem. kovina element, ki tvori s kisikom bazični oksid in s kislinami sol; alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen; korozija kovin; metal. gnesti kovine oblikovati kovine s stiskanjem, valjanjem, vlečenjem; obdelovati kovino spreminjati obliko kovine z odrezovanjem; taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; čiste kovine brez kakršnihkoli primesi; lahke, težke kovine; mehke kovine z majhno trdoto; plemenite ali drage ali žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; redke kovine; lahko, težko taljive kovine; ugotavljati čistino kovine količino, odstotek čistih žlahtnih kovin v kovinah in zlitinah; min. samorodna kovina
Geologija
Pleteršnik
Prekmurski
kùfer -fra m baker: Kufer je erdečkaste fárbe AI 1878, 56; Za volo mékote se s trdejšimi kovinami .. s kufrom, mejša AI 1878, 55
Svetokriški
kufer m baker: ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru … Venus kuffer tož. ed. (II, 81) ← srvnem. kupfer ← poznolat. cuprum za lat. aes Cyprium ‛ciprski baker, bron’
Besedje16
kufer [baker] sam. m ♦ P: 11 (TE 1555, TT 1557, TL 1561, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Celotno geslo
Kostelski
Botanika
Celotno geslo
eSSKJ
mangán mangána samostalnik moškega spola [mangán]
- trda, krhka kovina srebrno sive barve, kemijski element; simbol: Mn
SSKJ²
mangán -a m (ȃ)
kem. trda, krhka težka kovina bele barve, element Mn: vsebnost mangana v vzorcu; baker, cink in mangan / pomanjkanje mangana v telesu
kem. trda, krhka težka kovina bele barve, element Mn: vsebnost mangana v vzorcu; baker, cink in mangan / pomanjkanje mangana v telesu
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
mẹ̑d, -ȋ, f. das Erz, das Metall, bes. das Kupfer oder eine Legierung desselben, Mur., Jan., Cig. (T.), C., Mik., ogr., kajk.-Valj. (Rad); baker ali med, Erj. (Min.); rumena, žolta m., das Messing, Cig., C., Erj. (Min.), Levst. (Nauk); rdeča m., das Tomback, Jan. (H.); — med, das Messing, Mur., Cig., Jan., nk.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 96
Dostopnost