Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
nẹ̑gdẹ, adv. = nekje: negde ga že najdeš, vzhŠt.-C.; — = neki: kam negde? kdo negde? Ščav.-C.; negde je bogat, Zora, Ščav.
Prekmurski
nèožènjen -a -o prid. neoženjen: Nötelen; neo'senyen KOJ 1833, 166; Te neo'zenyeni ſze ſzkrbi za Goſzpodnova KŠ 1771, 503; eden bogat, neo'zenyen goszpôd meo sztan AIP 1876, br. 1, 6
nèožènjeni -a -o sam. neoženjeni: Od neo'zenyeni i vdovicz KŠ 1771, 501
Prekmurski
nèprimèrno prisl. izredno: Anglus Záto je tak neprimêrno bogat KAJ 1870, 161
Svetokriški
Nikomedija ž zemljepisno lastno ime Nikomedija: V' tem meſti Nicomedia im. ed. je bil en shlahten, bogat, mlad Gospud Adrianus imenovan (V, 262) Nikomedíja, gr. Νικομήδεια, danes turš. İzmit, mesto v Bitiniji
Vorenc
nucen prid., F17, expedit, tú je dobru inu nuznu, je ſluṡhezhe, je h'pridu; frugalis, -le, ṡmaſſen, nuzen; interest, je en reṡlozhik, je pridnu, je nuznu, mari; juvat eſse justum, nuznu je pravizhnimu biti; lucrosus, -a, -um, ſylnu nuzen, dobliveozhi, kar doſti nuza perneſſe; melilotus, -ti, méſſizhnik, nuznu ṡeliṡzhe; mentastrum, -tri, divja mèta, ali dovji polai, nuznu ṡeliṡzhe; meo non interes, meni nei mari ṡa tú; millefolia, -ae, vel millefolium, -lÿ, roman, nuznu ṡeliṡzhe ṡa rane; operae pretium, muje vrednu, pridnu, nuznu, potrébnu; opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka dajejo; opimus, -a, -um, tolſt, bogat, rodoviten, nuzen; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; perutilis, -le, ſylnu dobru nuzin; proficuus, -a, -um, tèzhen, nuzin, kar tèkne; utilis, -le, nuzin, pridin; viminalis, -le, kar je nuznu k'veṡanîu; vulnerarius, -a, -um, nuznu ṡa rane
Prekmurski
obìlen -lna -o prid.
1. obilen, rodoviten, bogat: Eſcse je i Moj'ſeſſa z-Áronom vrét z-one obilne zemlé Boug vö zápro KM 1796, 41; Mi ſzmo ſzte Kánaniánſzke z-médom ino mlejkom tekoucse obilne zemlé SIZ 1807, 17; Goſzpodin Boug dáj dúgi 'sitek, z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; nemárne vtraglivoſzti, ſtera je nyé vu obionoj zemlej pelala KŠ 1754, 3b; Törke od Europe odvrno z-obilnim dobicskom KOJ 1848, 46; i po ſzedem puni vláti ſze znamenüje ſzedem obilni lejt KM 1796, 28
2. zelo velik, duhovno bogat: Miloſcsa vám bojdi i mér obilni vu ſzpoznanyi Bogá KŠ 1771, 717; I, csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom, ka obilnoga vcsinite KŠ 1771, 17; Li ti szam me mores Krepiti v-tom vüpanyi Ino obilen tál Mi dati v-zvelicsanyi KAJ 1848, 149; Da bi pokázao vu priſeſztnom vrejmeni to prevecs obilno bogáſztvo miloſcse ſzvoje KŠ 1771, 576; ſztálni bojdite, obilni vu deli Goſzpodnovem KŠ 1771, 525; Váſz pa Boug napuni i obilne vcsini z lübéznoſztyov KŠ 1771, 619
obilnéjši -a -e obilnejši, bogatejši: Szlugi Kriſztuſovi ſzo .. bole ſzam jaſz vu delaj obilnejſi KŠ 1771, 548; I ſzrcszé nyegovo je obilnejſe kvám KŠ 1771, 541; Od obilnejſega ſzpoznanya Szvéte Hiſtórie ſztároga Teſtamentoma KM 1796, 84; da je onoj kotrigi, ſteroj ſze je kaj zmenkalo, obilnejſi poſtenyé dáo KŠ 1771, 515; Ár, csi bomo jeli, nebomo obilnejſi KŠ 1771, 505
Vorenc
obilen prid., F18, copiosus, -a, -um, obilni, bogat; Ephrata, obilna. Psal:131; exhuberare, cilu obilen biti, preobilovati; huber, -ris, rodoviten, obilen; huberior spes, enu obilnu vupanîe; impescere, ṡhivino puſtiti v'obilnim ṡhiti, ali arṡhi paſti, inu objeſti; largitas, daratlivoſt, radudajanîe, obilnu dajanîe; largus, -a, -um, obiln, preſtrán, ſhirók; locuples, -tis, bogat, obiln; opulentum opsonium, ſylnu obilnu kuplene ṡhpiṡhe; percopiosus, -a, -um, cilú doſti, ſylnu obilni; pereloquens, cilú dobru ṡgovoren, obilen s'zhednim govorjenîam; plenus, -a, -um, poln, polhin, obilin; ponderosus, -a, -um, teṡhák, dobre vage, ali obilne; redundare, zhes jiti, obilnovati, obilnu biti; sacoma, -matis, ena gviſhna mèra, ali vaga, ṡlatá vaga, obilna vaga; sangvinolentus, -a, -um, obiln, s'kryvjó, poln kryi; scatare, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vreti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20
Vorenc
obilno prisl., F21, abundans, kir ima vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat; abundantius, tem vezh obilnu; abúndare, obilnu iméti, polhen biti; abundè, obilnu; affatim, obilnu, bogatu, ẛadoſti, ſhe prevezh; affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi; copiosè, obilnu; dapsilis, veliku, doſti, inu obilnu; dare abundè, obilnu dati; exuberare, ſylnu doſti perneſti, vſiga obilnu biti; exuperare, premozhi, vézh velati, obilnu biti, ali iméti; largè, obilnu; largifluus, -a, -um, kateri obilnu tezhe, ali na ſhiroku; largiri, obilnu dati, dajati; largiter, cilú obilnu; lautè, ſlaṡhnu, po goſpodṡku, zhednu, poſhtenu, obilnu; opulenter, ſylnu obilnu, inu bogatu; profluenter, ſylnu obilnu; refusè, refusius, refusiſsimè, obilnu, preobilnu, s'plaṡom; sumptuosus, -a, -um, potroſhliu, kateri obilnu, ali doſti vunkai daje; supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati, obilnu mladyz iméti
  1. obilnejše , supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grúnt zhinṡha perneſſil
Prekmurski
obogatèti obogátim dov. obogateti: Da dobrocsinécsi obogátijo vu dobri delaj KŠ 1771, 643; tô szo ti szrecsni na szvêti, ki obogatijo TA 1848, 58; Jezuſa .. ka je za váſz ſziromák vcsinyen bogat bodoucsi, naj vi 'znyegovim ſziromaſtvom obogátite KŠ 1771, 542; obogato ſzam i nikaj ne potrebüjem KŠ 1771, 773; I tak je obogato Gaſpar KM 1790, 68; Dáj nam tvoji dári, Obogati je vu düsi BKM 1789, 128; Kaj ſzte vu vſzem obogatili vu nyem KŠ 1771, 496; i tr'zczi zemelſzki ſzo 'znyé náſzloboſzti zmo'znoſzti obogatili KŠ 1771, 798
Vorenc
obogatiti dov., F10, I. augere, gmèrati, perloṡhiti, obogatiti; ditare, obogatiti; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; opulentare, obogatiti, bogatiga ſturiti; II. affluere, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi; collocupletare, obogatiti, bogat ratati, bogatiga ſturiti; copiari, obogatiti, doſti ṡadobiti, en velik paidásh ṡadobiti; ditescere, obogatiti, bogat perhajati; locupletari, obogatiti; locupletatus est, je obogatil
Svetokriški
Opimius m osebno lastno ime Opimij: je bil en mosh Opimius im. ed. is imenam, leta je bil bogat, ali ſilnu skop (IV, 224) Opimius je oseba iz Horacijeve satire Quae virtus et quanta.
Svetokriški
Oracius m osebno lastno ime Horacij: kar pishe Oratius im. ed., de je bil en mosh Opimius is imenam, leta je bil bogat, ali ſilnu skop (IV, 224) Opimius je oseba iz Horacijeve satire Quae virtus et quanta; → Horacius.
Svetokriški
ostati -anem dov. 1. ostati: on bi bil imel per njemu oſtati nedol. ǀ ta kateri nemore oſtat nedol. nej grè ǀ vſelej per dobizhku ostanesh 2. ed. ǀ tordouraten, inu ſtonoviten oſtanesh 2. ed. ǀ nihdar ſe nepreminj, temuzh vſelej enak oſtane 3. ed. ǀ tedaj sklenenu ostane 3. ed. deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ v' tebi druſiga neoſtane +3. ed. ampak koſty te poſvejtne zhaſti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane +3. ed. v'poſsodi ǀ raishi letukaj sa volo nashe shivine oſtanemo 1. mn. ǀ aku pak doma oſtanete 2. mn., ſtu, inu ſtu skerby vam ſe po glavi meisheio ǀ vſe reue pred dauri oſtaneio 3. mn. ǀ v' temmi ſvoje nevere oſtaneo 3. mn. ǀ kateri v'grehu ostanejo 3. mn. ǀ frishni, inu veſseli ostaneio 3. mn. ǀ tiga kateriga ſadene rata bogat, tij drugi oſtanio 3. mn. ſiromashki ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo +3. mn. ǀ ſonze, inu luna nikuli na enem mejſti, neoſtaneio +3. mn./dv. ǀ nehodi k'njemu ampak do vekoma oſtani vel. 2. ed. v'pakli per meni ǀ Sledni oſtani vel. 2. ed. v'ſvojm ſtanu, inu shivj, kakor ſi dolshan shiveti ǀ ostani vel. 2. ed. letukaj, sakaj bo bulshi sa tebe ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo vel. 1. mn. v'tej gardi shivinski podobi ǀ Oſtanite vel. 2. mn. s' Bugam moja luba shlahta ǀ oſtanite vel. 2. mn. letukaj, nikar mene nasapuſtite ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite vel. 2. mn. ǀ niſku miſli moje danaſs oſtaníte vel. 2. mn. ǀ de bi v'gnadi tuojga ſtuarnika oſtal del. ed. m ǀ aku doma bode ostal del. ed. m ǀ kamen na kaminu bi neoſtal +del. ed. m ǀ kadar bi jeſt na ſemli pres tebe odſtal del. ed. m, nihdar vezh bi nemogal potroshtan biti ǀ obena hisha cella nej bila oſtala del. ed. ž ǀ kar je taiſtem oſtalu del. ed. s, ſo ny dali ſa koſſilu ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu bò oſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze … v'Boshij shlushbi do Konza bo ostalu del. ed. s ǀ kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu +del. ed. s ǀ kakor en jetnik bodo vſelej saperti oſtali del. mn. m ǀ de bi ob taiſti uri nefalili, inu s' vezhnem shpotam neoſtali +del. mn. m ǀ ſame shene ſo bile ſtonovitne per Chriſtuſu oſtale del. mn. ž ǀ ſo bile oſtale del. mn. ž/s ſelene pereſſa tiga ternia 2. postati: nej zhudu tedaj aku nedoſeshete, kar proſsite, ampak de she reunishi, inu nesrezhnishi oſtanete 2. mn. ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo 3. mn., kakor Rachael Jacoba Patriarca Shena ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu, inu puſtu oſtalu del. ed. s ǀ Hisha ſe je bila poterla, inu vſy njegovi lubi otrozi ſo bily mertvi oſtali del. mn. m → ostaniti
Svetokriški
ovca -e ž ovca: On je kakor ena Ouza im. ed. k' saklanju pelan ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu eno ouzo tož. ed. vſel ǀ kadar mu ſo hoteli offrat eno oùzo tož. ed., ali koshlizha ǀ nej nehal to sgubleno ouzhjzo tož. ed. iskat ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze im. mn. beukale ǀ bogat je hudizh, kir ima veliku ovaz rod. mn., volou, inu druge shivine ǀ ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze tož. mn. ǀ Ceſsar Auguſtus, kadar je Bogovom telleta, ouce tož. mn., inu koshtrune offroval
Prekmurski
páverski -a -o prid. kmečki: Páverszki pojbics KAJ 1870, 23; Goszpocski oblêk je bogat, páverszki je prôszti AIN 1876, 36; Nika páverſzka 'senſzka je 'sivino mejla KM 1790, 46; szo koudiske po páverszkih hi'saj okoli hodili KOJ 1914, 118
Prekmurski
péneznati -a -o prid. denaren, bogat: vnougi bogati goszpoudje i peneznati ter'sci szo szvoje grünte nekaj cérkvam zapiszali KOJ 1914, 103
Svetokriški
pijanec -nca m pijanec: ſo diali, de je en pyaniz im. ed., en Zupernik, de ima hudizha vſebi ǀ En dellauz pijaniz im. ed. nebo nikuli bogat, ampak vbuſiz ǀ S. Baſilius je djal enimu pyanizu daj. ed. ǀ v' zhaſſih mu ſe vinu posna, kar ga s' eniga pyaniza tož. ed. resnashaio ǀ tu pak doperneſſo ty poshreshni kebri, tu je pyanzi im. mn. ǀ ob pamet prideio, raunu kakor pyanizi im. mn. ǀ vſy ty nezhiſti, nesramni, tatye, oherniki, pyanzy im. mn., preklinauzi, inu golufi bodo fardamani ǀ letu ſturè pijanizi im. mn., katiri bres potrebe denarie sameizheo ǀ hishe teh loterz ashtarje teh piianizou rod. mn. ǀ yh pyanizom daj. mn. pergliha ǀ pyanzom daj. mn. vinu glavo resbiva ǀ Kaj meinite de Bug je ſtuaril nebeſſa sa lotre, inu loterze, sa golufe, inu golufize; tatove, inu tatize; sa pyanze tož. mn.
Svetokriški
Pitius m osebno lastno ime Pitej: Pithius im. ed. Bitinius je bil taku bogat, de s' zhiſtiga ſlata je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi grosdi (II, 410) Neki bitinijski bogataš z imenom Pitêj, gr. Πιϑεύς
Vorenc
pogreb m, F11, exequiae, pogreb, marlizhku opravilu; funeralia, kar h'pogrèbu ſliſhi, pogrèbṡzhina; funerare, h'pogrèbu neſti, pokopovati; funus, -eris, pogreb, merlizh; funus solenne, pogreb s'veliko zhaſtjó; justa reddere, dolṡhnúſt doparneſti, pogreb; loculus, tudi ena para ṡa mertvize h'pogrèbu noſſiti; parentare, pogreb, ſedmino, ali leitnizo po ſvoih ſtariſhih doparneſti; praeco feralis, kateri pogreb oṡnanuje; sepultura, -ae, pogreb, pokopovanîe, pokop; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu
Pleteršnik
potelę̑sən, -sna, adj. körperlich: potelesna reč, Dalm.; potelesna nadloga, Guts. (Res.); potelesno, dem Leibe nach, C.; potelesno kraljevati, Krelj; duhovno bogat je bil potelesno siromak, Cv.
Število zadetkov: 95