Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
brenčálo -a s (á)
električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas: signal z brenčalom
SSKJ²
brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í)
1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
// dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči
    brenčé :
    brenče letati
    brenčèč -éča -e:
    brenčeč glas; brenčeča vrtavka
SSKJ²
brènk1 brénka m (ȅ ẹ́)
glas strune ob trzljaju s prstom: zaslišal je brenk kitare; brenk in pisk / ob brenku zvonca je prišla odpirat
// zastar. glas ob zadevanju kovinskih predmetov: razlegajo se brenki mečev ob oklepe
SSKJ²
brènk2 medm. (ȅ)
posnema glas strune: brenk! je zazvenela struna
SSKJ²
brénkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
s trzljajem po struni povzročiti trenuten glas: še zadnjikrat je brenknila na harfo / brenkniti nekaj akordov / puščica je brenknila ob šlem
 
ekspr. brenkniti na čustveno struno poskusiti vplivati na čustva; začeti govoriti čustveno
SSKJ²
brezbárven -vna -o prid. (ȃ)
1. ki je brez barve: prevleči z brezbarvnim lakom; brezbarvni plin; voda je brezbarvna; brezbarvno steklo
// ki je brez izrazite barve: stari brezbarvni slamniki / brezbarven in izžit obraz; motne, brezbarvne oči
2. knjiž. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: brezbarvna junakinja romana / suh in brezbarven glas; brezbarven začetek igre
    brezbárvno prisl.:
    vse vloge so bile podane brezbarvno
SSKJ²
brezzvóčen -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑)
ki je brez zvena, zvoka: njegov glas je bil čudno brezzvočen
SSKJ²
brnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni
// brneč se premikati: avto brni po cesti
2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije
    brnèč -éča -e:
    brneč glas zvonov
SSKJ²
brúnda2 medm. (ȗ)
posnema glas medveda ali zamolkli glas strune: brunda brunda
SSKJ²
buffo -- [búfov prid. rabi (ȗ)
glasb. komičen, šaljiv: buffo prizori / buffo bas basovski glas za komične vloge; buffo opera; prim. basso buffo, opera buffa
SSKJ²
búh1 -a m (ȗ)
močen, nenaden sunek zraka: silovit buh je odprl vrata / buh vetra se je uprl v jadro
// zamolkel glas ob takem sunku: zaslišal je buh vetra / buh kovaškega meha
SSKJ²
bùh2 medm. (ȕ)
posnema zamolkli glas udarca, izbruha: buh buh buh! tolče po vratih
SSKJ²
bùm1 in búm medm. (ȕ; ȗ)
posnema močen pok, zamolkel glas pri udarcu: bum! je zagrmel strel; boben, srce udarja bum bum bum; telebnil je, bum, na tla
SSKJ²
bùmf in búmf medm. (ȕ; ȗ)
posnema močen pok, glas pri padcu, udarcu: bumf! je počilo; mladinska brigada pozdravi: horuk, horuk, bumf / sname torbo in – bumf v kot
SSKJ²
bùnk in búnk medm. (ȕ; ȗ)
posnema glas pri udarcu, padcu:
SSKJ²
búnkati -am nedov. (ȗ)
1. udarjati s pestjo: bunkati po vratih
// ekspr. tepsti, tolči: ko sem bil otrok, so me dostikrat bunkali
2. udarjati s težkim kladivom, da se sliši glas bunk: kovač bunka po nakovalu
SSKJ²
bz [bz̀ in medm. (z̏; z̑)
posnema visok glas pri brenčanju ali sikanju: bz bz bzz brenčijo komarji; samovar poje bz, bz
SSKJ²
càf medm. (ȁ)
posnema glas pri udarcu ali zamahu: caf, se je zasadil nož v meso
SSKJ²
càp medm. (ȁ)
posnema glas pri padcu ali počasni hoji: zdrsne in cap! pade vznak; cap, cap, cap so se slišale stopinje
SSKJ²
 medm. (ȉ)
posnema glas sinice ali nekaterih drugih ptic: ci ci, se oglaša sinica
Število zadetkov: 1004