Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
odmŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. prenehati biti z ledom pritrjen na kaj: kamenčki odmrznejo in odpadejo
  2. 2. narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led; otajati: odmrzniti meso, živilo / redko zemlja odmrzne se otaja
  3. 3. med. zaradi mraza odmreti: prsti so mu odmrznili
  4. 4. ekon. uradno odrediti prenehanje ustalitve na določeni višini: odmrzniti cene, stanarino
    odmŕznjen -a -o: odmrznjene cene; odmrznjeno jezero; meso je že odmrznjeno
SSKJ
odtalíti -ím dov., odtálil (ī í) otajati: odtaliti živila; zemlja se še ni odtalila
 
teh. odstraniti trdno snov s prehajanjem v tekoče stanje zaradi toplote
    odtaljèn -êna -o: odtaljeno jezero
SSKJ
odvájati1 -am nedov. (ā) 
  1. 1. povzročati odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa: odvajati pline po cevi; odvajati soparo v zračnik / reka odvaja vodo iz severnih delov pokrajine v jezero / strelovod odvaja strelo v zemljo po strelovodu gre strela
    // povzročati iztrebljanje: ta čaj odvaja že po kratkem času
  2. 2. knjiž. delati, povzročati, da kdo odhaja pod nadzorstvom na določeno mesto; voditi: vsak dan so lovili fante po vaseh in jih odvajali k vojakom / zjutraj so pastirji prignali krave na pašnik, zvečer pa so jih odvajali nazaj v hleve gonili
    // fantje so zahtevali od ženina odškodnino, ker jim odvaja najlepše dekle jemlje
  3. 3. fin. glede na predpis dajati na določeni žiro račun: podjetje odvaja denar za razne namene
  4. 4. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja: odvajati vsoto dveh funkcij
    odvájan -a -o: voda, odvajana iz jame, se je stekala v potok
SSKJ
ogledálo -a (á) 
  1. 1. predmet, navadno iz steklene podlage, na katero je nanesena gladka, svetlobo odbijajoča kovinska plast: obesiti ogledalo na steno; iz žepa je potegnil ogledalo; stopiti pred ogledalo; gledati, pogledati se v ogledalo, ogledalu; ogledalo s starinskim okvirom; omara z ogledalom; škornji so se svetili kot ogledalo / brušeno ogledalo; kristalno ogledalo; stensko, žepno ogledalo
  2. 2. ekspr., s prilastkom ogledalu podobna površina: čoln je drsel čez vodno ogledalo; veliko ogledalo jezera; ogledalo parketa
  3. 3. ekspr., s prilastkom kar kaže, odraža določeno stanje, razmere: umetnost je ogledalo življenja; gledališče kot ogledalo časa / to naj ostane kot ogledalo težkih dni spomin na težke dni
    ● 
    ekspr. jezero mu je ogledalo v jezeru se ogleduje; knjiž. držati ogledalo svojemu času v umetniških, zlasti gledaliških delih prikazovati problematiko določene dobe; knjiž. pisatelj kaže ogledalo družbi kritično jo ocenjuje, opozarja na napake
    ♦ 
    avt. vzvratno ogledalo ki omogoča pregled cestišča za vozilom; lov. ogledalo modrikasto svetleče se perje v peruti race
SSKJ
ojezériti -im in ojezêriti -im in ojezeríti -ím in ojézeriti -im dov., ojezéril in ojezêril in ojézeril (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ; ī í; ẹ̑) knjiž. narediti, da se kaj spremeni v jezero: poskušali so ojezeriti Cerkniško polje; reka se je pred tisočletji ojezerila
    ojezérjen in ojezêrjen -a -o in ojezerjèn -êna -o in ojézerjen -a -o: ta kotlina je bila nekoč ojezerjena
SSKJ
okràj -ája (ȁ á) 
  1. 1. do 1965 družbenopolitična skupnost, večja od občine: predsednik okraja; gospodarski razvoj okraja / občine v okraju na ozemlju okraja
    // pog. organi take skupnosti: okraj je v sosednji stavbi; biti v službi na okraju / ekspr. ves okraj hodi sem na malico vsi delavci organov take skupnosti
    // manifestanti so se zbrali pred okrajem poslopjem, kjer imajo ti organi sedež
  2. 2. v nekaterih državah večja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine, te pa na okraje / politični okraj / mestni okraj osnovna upravna enota v nekaterih velikih mestih; dunajski mestni okraji
    // s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za
    1. a) dejavnost kake ustanove, organizacije: sodni, šolski okraj
    2. b) kak dogodek, opravilo: naborni, volilni okraj
  3. 3. redko del mesta s posebnimi značilnostmi; četrt: delavski, poslovni okraj
  4. 4. zastar. področje, območje: s tega okraja odteka voda v jezero; za vinogradništvo primeren okraj
  5. 5. nav. mn., star. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okraji
SSKJ
okvírjati -am nedov. (í) 
  1. 1. dajati, vstavljati v okvir: okvirjati slike in ogledala
  2. 2. knjiž. obdajati, obkrožati: venec luči je okvirjal jezero / obraz so ji okvirjali dolgi črni lasje
SSKJ
omejeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. določati, označevati mejo česa: črta omejuje igrišče / ta oznaka omejuje rabo besede na določeno področje
    // določati razsežnost, obliko česa: pokrajino omejujejo visoka gorovja / skalnata stena omejuje jezero od vzhoda; redko obzidje omejuje mesto od predmestja deli, ločuje
  2. 2. delati, povzročati, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta zavora omejuje hitrost / ekspr. omejevati izdatke na minimum
  3. 3. določati, predpisovati najvišjo ali najnižjo mejo česa: časovno omejevati govornike / omejevati vpis v šole / omejevati navzdol, navzgor
  4. 4. delati, povzročati, da je kaj manjše
    1. a) glede na količino, število: zaradi slabe prodaje omejujejo proizvodnjo / omejevati pitje alkohola / omejevati nesreče pri delu; omejevati rojstva
    2. b) glede na možni razpon: te lastnosti omejujejo uporabnost aparata; dana določila omejujejo njegovo vlogo
    3. c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejevati poplave / omejevati komu delovanje
      // preprečevati širjenje kakega pojava: omejevati požar, upor
  5. 5. delati, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoje zanimanje omejuje na letalstvo / to omejuje razpravo na redke strokovnjake; omejevati se na bistveno
  6. 6. delati, povzročati, da kdo nima česa v polni meri: omejevati svobodo / omejevati moč koga / pri tem te nihče ne ovira in ne omejuje
    omejeváti se publ.  kazati, izražati odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: jaz se od tega stališča omejujem
    omejujóč -a -e: omejujoča določila
    omejeván -a -o: omejevan v razvoju
SSKJ
omejíti -ím dov., oméjil (ī í) 
  1. 1. določiti, označiti mejo česa: omejiti igrišče s črto / težko je časovno omejiti ta pojav
  2. 2. narediti, povzročiti, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta mehanizem omeji hitrost dvigala / ekspr. omejiti izgube na minimum
  3. 3. določiti, predpisati najvišjo ali najnižjo mejo česa: omejiti hitrost avtomobilom; omejiti višino kredita / omejiti vojaško obveznost na dve leti / omejiti navzdol, navzgor
  4. 4. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
    1. a) glede na količino, število: tovarne so omejile proizvodnjo; omejiti stroške za polovico / kajenje je moral omejiti / omejiti rojstva / pouk nemščine so omejili v korist angleščine
    2. b) glede na možni razpon: omejiti vlogo, vpliv koga; s tem smo si omejili možnosti za boljši uspeh
    3. c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejiti poplave / omejiti komu delovanje
      // preprečiti širjenje kakega pojava: omejiti požar, upor
      // narediti, povzročiti, da velja kaj v manjši meri, obsegu: omejiti prvotno izjavo, obljubo
  5. 5. narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoja raziskovanja je omejil na alge / potovanja je omejil na Jugoslavijo / razprave ne smemo omejiti na posamezne odbore; omejiti se na najpomembnejše / polemika se je omejila na gledališko umetnost
  6. 6. narediti, povzročiti, da kdo nima česa v polni meri: omejiti pravice / omejiti pooblastilo, prepoved / omejiti koga pri hrani; omejiti se v jedi
    ● 
    publ. realizem je treba omejiti od naturalizma ločiti, razmejiti
    omejíti se publ.  pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: člani so se omejili od predsednikove izjave; javno se omejiti
    omejèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od omejiti: imeti omejen delovni čas; požar je bil hitro omejen; hitrost je omejena; število udeležencev je omejeno; pojav je časovno omejen / z visokimi gorami omejeno jezero
    2. 2. publ. majhen, skromen: akcija je imela omejen učinek; imeti omejene možnosti za uspeh; razpolagati z omejenimi sredstvi
    3. 3. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bil je dober, ampak omejen človek / duševno, nazorsko omejen / ekspr. ljudje omejene pameti
      // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: omejen obraz / omejena izjava; tako ravnanje se mi zdi omejeno
      ♦ 
      geom. na obeh straneh omejena črta; z ravnimi ploskvami omejeno telo; jur. omejeno jamstvo jamstvo, ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; mat. omejena množica množica, ki ne sega čez vse meje; omejeno zaporedje zaporedje, ki ima spodnjo in zgornjo mejo; šol. omejeni vpis številčna omejitev sprejema novih slušateljev
SSKJ
otájati -am dov. (ȃ) 
  1. 1. narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led: otajati živilo; meso se je že otajalo / odjuga otaja poti; pren., ekspr. nobeni ni otajal srca
  2. 2. ekspr. narediti, da kdo preneha biti molčeč, nedostopen: vino ga je otajalo
    otájati se prenehati biti pokrit z ledom: zemlja se je otajala; jezero se je že otajalo / led se otaja; pren., ekspr. odnosi med državama so se otajali
    otájan -a -o: otajano meso
SSKJ
pliocénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pliocen: pliocenski sedimenti / pliocensko jezero
SSKJ
pljúskati -am nedov. (ȗ) 
  1. 1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi; nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska; voda v bazenu je visoko pljuskala
    // nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je pljuskalo vino / dež pljuska že ves dan pada
    // z udarjanjem po tekočini povzročati kratke, tleskajoče glasove: slišal je, da v temi pljuskajo vesla; riba je pljuskala z repom / ekspr. pljuskati po blatu hoditi
  2. 2. slišno, navadno neenakomerno udarjati, zadevati ob kaj: jezero pljuska ob skalni breg / ekspr. v obraz mu je pljuskal osvežujoč hlad
    // v sunkih se razlivati, iztekati: juha v loncu vre in pljuska čez rob; mleko je pljuskalo iz golide / valovi pljuskajo čez krov; pren., ekspr. ta gibanja so začela pljuskati tudi na Slovensko
  3. 3. preh. povzročati sunkovito premikanje tekočine: ne pljuskaj mleka
    // na tak način polivati, izlivati: pljuskati tekočino iz posode; pljuskati si mrzlo vodo v obraz
    ● 
    ekspr. v srcu ji je pljuskala jeza bila je jezna, jezila se je; ekspr. vsepovsod pljuska veselje vsi se veselijo; knjiž. z vseh strani pljuska vanje grmenje topov se sliši močno topovsko streljanje; ekspr. pljuskala ga je po plečih tepla
    pljuskajóč -a -e: rahlo pljuskajoči valovi; med skalami pljuskajoče jezero
SSKJ
pljúskniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. v sunku se premakniti: voda zavalovi in pljuskne; val je visoko pljusknil / blato je pljusknilo na vse strani
    // nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: v steklenici je pljusknilo vino; voda je pljusknila
    // z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: od časa do časa pljuskne veslo; riba je glasno pljusknila / ekspr. kamen je pljusknil v jezero padel
  2. 2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljuskne ob breg
    // v sunku se razliti, izteči: iz vrča pljuskne mleko; val je pljusknil čez krov, na krov; pren., ekspr. v sobo pljuskne val smeha
  3. 3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljuskniti olje v posodi
    // na tak način politi, izliti: vina ni spil, raje ga je pljusknil pod mizo; pljuskniti v koga vedro vode
    ● 
    vsa kri ji je pljusknila v glavo udarila; ekspr. tako ga je pljusknil s široko dlanjo, da se je zvalil po tleh udaril
SSKJ
poblestévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. pobleščavati se: jezero poblesteva v soncu; srebrnina je poblestevala ob plamenu sveč / bliski poblestevajo skozi noč
SSKJ
podánek -nka (ȃgeogr.  
  1. 1. najnižji del pobočja: hribi so od podanka do vrha zaviti v meglo; podanek pogorja
  2. 2. ravno dolinsko dno v gorah: dolina ima podanek, ki ga pokrivajo travniki; v podanku doline leži majhno jezero
SSKJ
podzêmeljski tudi podzémeljski -a -o [məlprid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje 1, 3: podzemeljski deli rastlin; podzemeljska favna / podzemeljska voda / spoznavati podzemeljski svet; podzemeljske jame / podzemeljski hodnik, rov / podzemeljska železnica podzemna železnica
// podzemeljski jedrski poskusi
 
geogr. podzemeljsko jezero jezero v kraškem podzemlju; geol. podzemeljska erupcija; sam.: pog. peljal se je s podzemeljsko s podzemno železnico
SSKJ
poledenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. spremeniti se v led; zmrzniti: ostanki snega na dvorišču so poledeneli
    // prekriti se z ledom: če je ob deževju mrzlo, cesta poledeni / jezero je poledenelo
  2. 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: roke so mi čisto poledenele
  3. 3. ekspr. začutiti velik strah, grozo: ob prvem strelu je poledenela / kri mu je poledenela
    poledenèl in poledenél -éla -o: poledenele ceste
SSKJ
pomòl -ôla m, mest. ed. tudi pomólu (ȍ ó) 
  1. 1. utrjen, umetno narejen del pristanišča, ki sega v morje: hiteti na pomol; ob pomolu se zibljejo čolni / pristaniški pomol; pomol za pristajanje čezmorskih ladij / ladjo privezati k pomolu k stebričku na pomolu
  2. 2. geogr. del višje ležeče zemeljske površine, ki sega v ravnino, morje, jezero ali v vijugo reke: Dubrovnik leži na pomolu; Ljubljanski grad stoji na pomolu
  3. 3. arhit. betonska, lesena konstrukcija, ki moli vodoravno iz zidu: narediti pomol; hiša ima bogato okrašene pomole; obzidan, ograjen, zaprt pomol / ogelni pomol / okno v pomolu
    ● 
    knjiž. zbrali so se na pomolu pred cerkvijo na ploščadi, pragu; publ. na pomolu so nove senzacije na vidiku
    ♦ 
    alp. pomol kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene; anat. vidni pomol skupek živčnih celic v sredini velikih možganov; talamus; šport. odskočni pomol (odskočna) miza; teh. pomol del žerjava s škripcem ali mačkom, ki sega nad delovni prostor
SSKJ
ponújati -am nedov., tudi ponujájte; tudi ponujála (ú) 
  1. 1. delati, da lahko kdo kaj
    1. a) dobi: natakarji ponujajo jedi okoli mize; za uslugo mu je ponujal nagrado / ponujati komu svoje prijateljstvo / ker je deževalo, so mu ponujali dežnik / ekspr. ponujali so ji več ženinov, pa ji nobeden ni bil všeč
    2. b) kupi, najame: branjevke ponujajo zelenjavo / oglas ponuja hrano in prenočišče v hotelu / ponujati blago po različnih cenah prodajati
  2. 2. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: češnja na vrtu vsako leto ponuja veliko sadežev / življenje nam ponuja mnogo lepega / predpisi ponujajo samo eno rešitev
    // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: ta dogodek nam ponuja priložnost, da nadomestimo zamujeno; zdelo se mu je, da se mu tam ponuja bogastvo / z oslabljenim pomenom: hrib je ponujal lep razgled na mesto; z vrha gore se je ponujal pogled na jezero
  3. 3. knjiž. imeti, vsebovati: njegova knjižnica ponuja dovolj gradiva za različne referate, razprave
    ● 
    za atentatorjevo glavo ponujajo nagrado kdor bo omogočil, da bo atentator aretiran, bo dobil nagrado; ponujali so mu potico, pa je ni jedel ga silili, naj jo jé; ekspr. ponujal ji je zakon izražal željo, naj se poroči z njim
    ponújati se 
    1. 1. izražati pripravljenost za kako dejanje: dve leti se je hodil ponujat v službo; ponujal se je, da jih odpelje v mesto / ponujal se je za pomoč; kar naprej se ji ponuja za spremstvo
    2. 2. ekspr. siliti se, truditi se jesti, piti: dolgo se je ponujala z juho; ves večer se je ponujal s kokto / pa pusti, kaj se ponujaš
      ● 
      ekspr. dež, sneg se ponuja začenja zelo rahlo deževati, snežiti; ekspr. dobra jed se sama ponuja je ni potrebno priporočati; ekspr. ponujale so se ji črne misli jo vznemirjale, jo mučile; ekspr. pred beznicami so se ponujale prostitutke so bile pripravljene imeti spolne odnose za plačilo; ekspr. ponujajo se nova in nova vprašanja se pojavljajo, nastopajo
    ponújan -a -o: ponujanih jedi se ni niti dotaknil; zavrnil je ponujano pomoč; sprejel je ponujano službo; kvaliteta ponujanega blaga je slaba
SSKJ
poplitvíti -ím tudi poplítviti -im dov., poplítvil (ī í; í ȋ) narediti (bolj) plitvo: nanosi hudournikov so poplitvili jezero; morje se je poplitvilo / slabe knjige človeka poneumijo in poplitvijo; ekspr. njihova ljubezen do domovine se je sčasoma poplitvila
    poplitvèn -êna -o in poplítven -a -o: svet mladih ljudi je v drami preveč poplitven; poplitveno jezero
Število zadetkov: 130