Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
svílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na svilo: debelina svilne niti / svilna industrija
♦ zool. svilni prelec nočni metulj, katerega ličinka izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek, Bombyx mori
SSKJ
tŕten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (vinsko) trto: trtni listi; trtne sadike / trtne škarje; trtno kolje
♦ agr. trtni palež ali trtni smod peronospora; zool. trtni sukač metulj, katerega gosenica dela škodo na trti in drugih rastlinah, Paraganotis pilleriana; trtni zavijač hrošč kovinsko modre ali kovinsko zelene barve, katerega ličinka uničuje zlasti vinsko trto, Byctiscus betulae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix
SSKJ
večéren -rna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na večer: večerni mrak; večerna zarja / večerne ure / večerni sprehod; večerni tečaj; večerni vlak; večerna predstava / večerni časopis večernik; večerni veter večernik; večerna dolga obleka dolga obleka za večerne prireditve; večerna šola od 1950 do 1970 osnovna in srednja šola za odrasle s poukom navadno v večernih urah
● zastar. večerna stran jezera zahodna
♦ rel. večerna molitev; zool. večerni pavlinček nočni metulj s podobo velikega modrega očesa na zadnjih krilih, Smerinthus ocellatus
SSKJ
véšča -e ž (ẹ́) 
  1. 1. nočni metulj, ki rad leta okoli ognja, luči: vešče letajo, ekspr. plešejo okoli luči, ognja; krila vešče; moški plešejo okoli nje kakor vešče okoli luči
    ♦     zool. vešče majhni metulji, katerih gosenice se hranijo z različnimi rastlinskimi in živalskimi snovmi, Pyralidae; moknata vešča katere gosenice živijo v moki, uskladiščenem žitu, Pyralis farinalis; velika voščena vešča katere gosenice se v čebelnjakih hranijo z odpadki in čebeljim zarodom, Galleria mellonella
    // evfem. vlačuga, prostitutka: (nočne) vešče se že nastavljajo po ulicah
  2. 2. slabš. ženska, sposobna vplivati na koga, da ne ravna razumno, razsodno: vešča ga je očarala s svojo lepoto; dekle je nevarna, pretkana vešča
  3. 3. slabš. hudobna ženska, navadno stara: kaj vse je ta vešča lagala o meni / kot psovka molči, vešča stara
  4. 4. etn., po ljudskem verovanju žensko bitje, ki se kot luč prikazuje ponoči nad močvirjem in zavaja ljudi: nad močvirjem mežikajo, se prikazujejo vešče / blodne vešče; pren. za svetlo veščo sreče blodim (A. Medved)
  5. 5. star. čarovnica: vešča dela točo; vešče jezdijo na metlah po zraku / sežigati vešče na grmadah ženske, obdolžene čarovništva
  6. 6. zastar. padarica, mazačka: vešča je pripravila zdravilo
SSKJ
vzletávati -am nedov. (ȃ) ločevati se od tal, podlage in začenjati leteti: iz panjev vzletavajo čebele; vrane vzletavajo z vej in spet sedajo nanje / helikopterji, letala vzletavajo in pristajajo; vzletavati pod določenim kotom / iz goreče grmade vzletavajo iskre
    vzletavajóč -a -e: vzletavajoč metulj
SSKJ
zaléči2 -léžem dov., zalézi zalézite; zalégel zalêgla; nam. zaléč in zalèč (ẹ́ ẹ̑) z izločitvijo jajčec zaradi razmnoževanja zapolniti kaj: matica zaleže celice, sate
// v zvezi z jajčece izločiti kam zaradi razmnoževanja: matica zaleže veliko jajčec; metulj zaleže jajčeca na liste
// z izločitvijo jajčec kam omogočiti, da se kje lahko kaj zaplodi, zaredi: muhe, žuželke zaležejo ličinke v nosnice nekaterih živali
    zaléči se ekspr.  zaploditi se, zarediti se: po vodah so se zalegli raki / v moki so se zalegli črvi
    zaléžen -a -o: zaleženo satje
SSKJ
zôrica in zórica -e ž (ó; ọ̑) ekspr. manjšalnica od zora: vstani, zorica je že
♦ zool. dnevni metulj bele barve z oranžnimi konicami na sprednjih krilih, Anthocharis cardamines
SSKJ
cikórija -e ž (ọ́) rastlina z modrimi cveti v koških, ki raste zlasti ob potih: na cikorijo je sedel metulj
// kavni nadomestek iz korenin te rastline: kupiti soli in cikorije; žlica cikorije / pijejo cikorijo namesto kave
SSKJ
insektárij -a m (á) zaboj, posoda za gojenje žuželk, mrčesa: gosenica, metulj v insektariju; akvarij in insektarij
SSKJ
izbúbiti se -im se dov. (ú ȗ) knjiž. priti, nastati iz bube: metulj se je izbubil; pren., ekspr. iz tega gizdalina se je izbubil dostojen, pameten mož
SSKJ
pavlínček -čka m (ȋ) zool., v zvezah: dnevni pavlinček dnevni metulj s podobo očesa na velikih krilih, Vanessa io; nočni pavlinčki veliki nočni metulji s podobo očesa na krilih, Saturniidae
SSKJ
prifrléti -ím dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. frleč prileteti: metulj je prifrlel na cvet
SSKJ
razbúbiti se -im se dov. (ú ȗ) knjiž. priti, nastati iz bube: metulj se je razbubil; pren. debelušno in mozoljavo dekle se je razbubilo v lepotico
SSKJ
zaprédek -dka m (ẹ̑) iz niti, vlaken narejen ovoj bube nekaterih metuljev: gosenica si naredi zapredek; iz zapredka zleze metulj; zapredki sviloprejk / pajek ovije jajčeca v zapredek
// kar je temu podobno: zapredek temnih kodrov / zapredek pajčevine v kotu
SSKJ
zlatokríl -a -o prid. (ȋ ī) ekspr. ki ima zlato rumena krila: zlatokril hrošč, metulj
SSKJ
apólon -a m (ọ̑) zool. dnevni metulj, ki živi v goratem svetu, Parnassius apollo
SSKJ
citrónček -čka m (ọ̑) dnevni metulj, katerega samec ima citronasto rumena krila: od cveta do cveta frfotajo citrončki; dekletce je vreščaje lovilo citrončka
SSKJ
koprívar -ja m (ȋ) zool., navadno v zvezi mali koprivar dnevni metulj z živo pisanimi krili, Aglais urticae
SSKJ
lástovičar tudi lastovíčar -ja m (á; ȋ) zool. velik dnevni metulj rumene barve s črno obrobljenimi krili, Papilio machaon
SSKJ
mòlj môlja m (ȍ ó) droben metulj, katerega ličinka uničuje tekstilno blago, žito: molji so poškodovali obleko v omari; s škropljenjem uničiti molje; blago je razjedeno od moljev; impregniran proti moljem
● ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira
♦ zool. suknarski molj; žitni molj
Število zadetkov: 69