Zadetki iskanja
Svetokriški
izvedeti -vem dov. izvedeti: na skriunim greh dopernesesh, sa kateriga obedn ſveidit nedol. nesamore ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti, sa kateriga obedn nej mogal ſvejdit nedol. ǀ nej mogal svejditi nedol., satorai je bil shalosten ratal ǀ Aurelianus prezej svej 3. ed., ter poshle po Hila ǀ Svej 3. ed. letu Ceſſar Maſſimianus, ſe mozhnu reſerdj ǀ David letu ſvej 3. ed. ſe skrie u eno luknio ǀ Kadar svei 3. ed. Koku ſe je godilu, ſposna pravizo Boshijo ǀ nikuli obedn nebo svedil del. ed. m ǀ kadar je on bil letu ſvejdil del. ed. m, y nej hotel vezh pomagat ǀ Krajl je bil letu ſveidil del. ed. m, ga h' ſebi poklizhe ǀ ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu, de nje mosh nesvedil +del. ed. m ǀ kadar letu bi ona svedla del. ed. ž, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ variſe kakor ti je luba tuoja glava, de mati nebode letu svedila del. ed. ž izvedeti se izvedeti se: vſak dan njemu kaj v'kradejo, inu vender ſe nemore svediti nedol. gdu ſo taiſti ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu +del. ed. s jo vbye, inu pokoppà
Svetokriški
kesati se -am se nedov. kesati se: ſe neſanasheite na vashe otroké, aku n' hozhete ſe kaſſati nedol. ǀ bò ſturil ſe kaſsati nedol. temu kateri je njega peld ferderbal ǀ Kaj ſe kaſat nedol., de ſi dobru ſturil ǀ ſe nekaſſam +1. ed., de ſim letu rekal ǀ sdaj pravi, de ſe Keſsà 3. ed., de je zhloveka stvaril na semli ǀ de ſe nebo kaſſal del. ed. m ǀ obedua ſe bota kaſſala del. dv. m ǀ de ſe nebodò opekli, inu kaſſali del. mn. m ǀ de ſe nebote kaſsali del. mn. m ǀ ym oblubin, de ſe nebodo Kaſali del. mn. m, sakaj lepe, zhudne, inu nuzne rizhy bodo vidili ǀ ſe nebote kaſali del. mn. m ǀ ſe bote … keſsali del. mn. m, kakor uni vouk, katiri je vidil eniga krulaviga osla
Svetokriški
kolo -esa s 1. kolo: vſe skuſi ſe obrazhaio, inu vertè kakor enu kolu im. ed. ǀ ſonze nej vekshi kakor enu kolù im. ed., luna kakor en taler ǀ y preproſti, inu nepametni ludje ſo enimu koleſſu daj. ed. perglihani ǀ ludje morio obrazhat tu kolu tož. ed. teh neſrezh ǀ enu malnsku kollu tož. ed., kakor ena shivina je mogal obrazhat 2. mučilna priprava v obliki kolesa: Is tiga resbitiga koleſsa rod. ed. ſe spoſna S. Catharina ǀ Ene raijſhi ſe puste v'kolu tož. ed. upleſti, kakor de bi njega gnado sguble ǀ Ceſſar videozh ſtonovitnoſt S. Juria, ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu tož. ed. pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih shpiz poſtavit, ter kollu tož. ed. ſo v' kroh verteli, de truplu pò shpizah ſe ſe je reſreſalu ǀ Ixion pak je na enem koleſsu mest. ed. perbit ǀ ti ſi, menil s' tem koleſſam or. ed. umorit S. Catharino ǀ ukupai poſtavite ponove, inu rashne, na katerih ſo yh shive pekli … koleſſa tož. mn. v' katere ſo yh pledli ǀ nej ſi vedil de v' koleſſah mest. mn. ſe najde ta leben
Svetokriški
koncilium koncil: tu nam hozhe dati saſtopit Concilium im. ed. Nicænum ǀ Cincilium im. ed. Tridentinum pana vſe taiſte, kateri bi drugazhi ſe ſmejli vuzhiti ǀ Concilum im. ed. Grangreſe je bil sapovedal panat taiſto sheno, katira bi ſvoje laſy ſi odresala k' ſnaminu de n' hozhe ſvojmu Moshu pokorna biti ← srlat. concilium ‛cerkveni zbor’
Svetokriški
končan -a prid. pokončan, uničen: ta greshni folk ſe n' hozhe pobulshat, ampak v' ſvoj hudobnoſti konzhan im. ed. m biti ǀ nasha deshela od ſushe inu sheje nebo konzhana im. ed. ž ǀ Tempel, inu meſtu bo konzhanu im. ed. s ǀ de Tempel, inu meſtu bo konshanu im. ed. s ǀ taistu greshnu Mestu je imelu Kozhanu im. ed. s biti ǀ Sa volo tiga ſin ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt, dokler vſhe pul mertuiga inu Konzhaniga tož. ed. m ži. vidim ǀ Serd Boshy ſo bili potalashili, de nej ſò bili konzhani im. mn. m ǀ vſy Judy ob eni gvishni urri ſo imeli konzani im. mn. m biti ǀ Se ſo bale konzhane im. mn. ž biti
Svetokriški
kositi1 -im nedov. kositi, južinati: Sdaj je en takorshen hudoben ſveit, de ludje nemorio koſſit nedol., ali vezheriat, nemorio hodit, ali ſedeiti, de bi katero pershono n' opraulali (V, 437) ǀ ony nej ſo dolshni ſe poſtit, shiher koſſio 3. mn., inu vezherjeio (V, 181)
Svetokriški
maščevanje -a s maščevanje: maszhovajne im. ed. tebe drashi, de bi ti tudi njega v' shkodo trahtal perpravit ǀ bom s' shpotam, inu shkodo oſtal bres maszhovaina rod. ed. ǀ naſh lubi Ieſus poshehmal bo naſſ Isvelizher, inu nikar vezh Bug tega mashuaina rod. ed. ǀ tebi grenku pride odpuſtiti bres shtrajfinge, inu maszhovana rod. ed. ǀ sa volo mashzovaina rod. ed., nevoshlivoſti, poshreshnoſti. etc. gnado boshio sgubè ǀ bi jeſt n' hotel ludem odpuſtiti, inu maszhuaina rod. ed. ſe sdershati ǀ Enkrat ſe imenuje en General, inu Gospud te vojskè, inu maszhuajna rod. ed. ǀ nej G. Bug tu maszhovajne tož. ed. na ſebe vſame ǀ v' pakli vpyeio maszhovajne tož. ed. zhes Mahometa ǀ bodo vpyle mashzuvaine tož. ed. ǀ Ta offertni vſe ſvoje dopadejne inu vupajne poſtavi v'to poſvetno zhaſt … ta ſerditi v' maszhvajne tož. ed. ǀ puſti meni zhes tvoie maszhovaine tož. ed. ǀ usdigne tu maszhuajne tož. ed., inu hozhe teh nedolshnih krij preliti ǀ vezh mashzhuvajne tož. ed., kakor pak odpuszhajne lubite
Svetokriški
mesto -a s mesto, tj. 1. večje utrjeno naselje: tu meſtu im. ed. m Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu im. ed. Ieruſalem ǀ s'taisto skrinjo ſo bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed. Hiericho ǀ blisu tiga meſta rod. ed. Bomberg ǀ od Ierusalemskiga mesta rod. ed. pojdemo v'tu mestu tož. ed. ſamario ǀ rauen tiga mesſta rod. ed. ſichem ǀ na kresni vezher jo vun s' mejſta rod. ed. pele ǀ je bil ta mozhni sijd tiga mejsta rod. ed. Hiericho okuli vergal ǀ kateriga ſo bily s'mesta rod. ed. ſtepli ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu tož. ed. Athenes prishal ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga taistu mestu tož. ed. martra ǀ cellu mejſtu tož. ed. Hiericho ie bil konzhal ǀ v'tem meſti mest. ed. Ceſarea je bila ena Matti ǀ po meſti mest. ed. je tekal, inu na vus glaſs je vpyl ǀ gdu bi bil v'mesti mest. ed. de bi ne tekel njega gledat ǀ V'tem Mesti mest. ed. Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih ǀ v' tem meſte mest. ed. Madrit je bila ena shlahtna dekelza ǀ Purgerij v'tem meiſti mest. ed. antiochia imenovanem ǀ v' tem mejſtj mest. ed. Colonia ſta bila dva kupza ǀ pred tem Ceſſarskim meſtam or. ed. Dunai ǀ vſe nyh meſta im. mn., inu deſhele bodo pokonzhane ǀ vſe katolish Mesta im. mn., vſi Verni Firshti, inu Ceſarij, vſi niskiga, inu viſokiga ſtanu zhast, inu hualo mu pojeio ǀ vſy ſte s' meſt rod. mn. beyshali v' puszhave ǀ veliku Mest rod. mn. Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo ǀ S. Jacob bo Compoſtello, inu she druge meſta tož. mn. shermal ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta tož. mn., deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi turne, inu mejſta tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh inu meſtah mest. mn. iskal ǀ vslatyh kozhyah po nyh mestoh mest. mn. ſo yh pelali ǀ u'teh uelizijh mejſtah mest. mn., de Antuerharij ſo niih shtazune imeli 2. prostor: laſtnu mejſtu im. ed. Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil ǀ ſamu taistu mejstu im. ed., kir tern tizhij imu vrshoh ſe toshit ǀ neuprashate kaj je s' enu meiſtu im. ed., katiru grem vam perpravit ǀ ſerce je taistu meistu im. ed., v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta rod. ed. neperpuſtite temu peklenskimu jeshu ǀ ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta rod. ed. preſeliti ǀ obedn ga nej mogal is mejſta rod. ed. ganiti ǀ nej imel mejsta rod. ed. de bi mogal pozhivat ǀ s'mejsta rod. ed. ganit ſe nemore ǀ ſvejsde pak s' meiſta rod. ed. ſe neganeio ǀ ty brumni inu prauizhni nemajo meista rod. ed. ǀ jo poſtavi na enu skriunu mejſtu tož. ed. ǀ na gvishnu mejſtu tož. ed. ſe skrje ǀ takushnim per Misi tu pervu mejstu im. ed. ſo dali ǀ dobra beſſeda dobru mejstu tož. ed. najde ǀ ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu meiſtu tož. ed. preneſti ǀ Kir edn ima ſvoje laſtnu majſtu tož. ed. tamkaj ner raishi prebiua ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti mest. ed. ǀ na taistim mejsti mest. ed. en altar ſturj ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom or. ed. (?) oſtane ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah mest. dv. biti v' naterlih vishi ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta tož. mn. vode poſtavil, inu morje ǀ premislite vſe druge meiſta tož. mn., kamar hodite ǀ po vſyh mejſtah mest. mn., inu kotah celiga ſvejta ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh mest. mn. pokopleio Beseda se v pomenu ‛večje utrjeno naselje’ praviloma piše s korenskim e, v pomenu ‛prostor’ pa z ei/ej. Podobno sekundarno ločevanje je tudi v češčini, prim. město ‛večje utrjeno naselje’ poleg místo ‛kraj, prostor’.
Svetokriški
možiti se nedov. možiti se: ſakaj ſe n' hozhe moshiti nedol. (IV, 390) ǀ ſnuzhi vaſs ſo umiſlih imeli, inu ſe zhudili de ſe hozhete moshit nedol. (V, 20) ǀ poshtenu ſe ſò omoshile del. mn. ž (III, 603)
Svetokriški
na predl. I. z daj. na: nej glida na njemu, de bi nebil pretepen ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga na njemu ǀ Lorenz je leshal na temu resbelenimu roſsu II. s tož. na: jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio na grehe ſvoiga blishniga, nà ſvoie pak nihdar ne ſpumnio ǀ ne ſvoje perſij ga pertiſneo ǀ ſede n'en kamen ǀ David je li ſedemkrat n' en dan molil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast obeſel ǀ on pak stopi n'eno viſoko miso ǀ try ſvoje hzherij nan dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil Luciferja ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ ſe poloshj napostilo ǀ leto sapovej nèdn viſok tram obeſit III. z mest. na: krono ſo shiher na glavi dershali pred krajlom ǀ S. Zeno je premiſhloval s' ſolsami na ozheſſah ǀ de ſi lih maihin samerkaio nad taiſti perſoni ǀ nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal ǀ de bi my sydeli næ stolèh nebeskyh Vezljivost z mest. je kakor pri → pri in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške. Predpona se v sestavljenkah, zlasti v prislovih, pogosto piše ločeno, npr. na ſai, na meſtu. Ti zgledi so v slovarju prikazani pod iztočnicami, ki so usklajene z današnjo pravopisno normo.
Svetokriški
najti najdem dov. najti: v'kakuſhni vishi bi mogli tebe ſupet najti nedol. ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga mogal naiti nedol. ǀ ſerce nej ſo mogli naijti nedol. ǀ to reſnizo ozhitnu najdem 1. ed. samerkano v'S. Piſsmi ǀ eno lepo Figuro, ali pergliho naidem 1. ed. per Danielu Preroku ǀ nikuli nenajdem +1. ed. de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh 2. ed. mu almoshno dash ǀ zhes en zhaſs supet pride k'nijm, ijh najde 3. ed. spezhe ǀ ſtu ſgovoru naide 3. ed. ǀ odpre ob ſvoim zhaſſi ta pan, ter naidi 3. ed. de zhibele s' zhiſtiga vſika ſo bile ſturile eno Capellizo ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste nenajde +3. ed. ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide +3. ed. ſemuzh en ſam Kamen ǀ stu sguvoru najdemo 1. mn., de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ my ſtu sguvorou najdeimo 1. mn. nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ pravite, de per pleſſah obene nevarnoſti nenaidete +2. mn. ǀ obene pomozhi vashimu ubushtvi nenajdete +2. mn. ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat, jo najdeio 3. mn. vſo shalostno ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio 3. mn. ǀ otroka najdejo 3. mn. de je bil okaminil ǀ naideo 3. mn. eno ſtaro babizo ǀ nenajdeio +3. mn. ene kaple vuode ǀ ga odpreio, ali serce nenaideio +3. mn. ǀ kej bo nashal del. ed. m tukushnu oroshje ǀ Bug vaſs bo perpraulene naſhal del. ed. m ǀ de bi supet tu sgublenu nashil del. ed. m ǀ vſelej kadar je bil povablen je en sguvor nashel del. ed. m ǀ Paſter je bil njega v' shtali neshal del. ed. m ǀ Kej ſe bode eden neſhal +del. ed. m na semli, de bi ſe G: Boga ne bal ǀ yh bo pak neshel del. ed. m, kadar bodo ner minie zhakali ǀ Gospud, kateri v'prizhe ſe je neshil del. ed. m ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil del. ed. m pobj, inu konzhai ǀ kadar bi Angel prishal mirit Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal +del. ed. m obene glihinge s' hisho Boshio ǀ ta sgubleni perln je bila nashla del. ed. ž ǀ Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla del. ed. ž arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou ǀ druſiga bi nenashla +del. ed. ž ampak zherue, inu gnilobo ǀ bosh sadoſti urshoha naſhla del. ed. ž ſe joKat ǀ Bug hotel, de bi ſe tudi ob nashim zhaſſu veliku takorshnih nepametnih ludy neneshlu +del. ed. s ǀ bote vidily, inu nashli del. mn. m Medicinam univerſalem ǀ Arzaty veliku ſort arzny ſo naſhli del. mn. m sa sdravje tiga teleſsa ǀ de bi niker meru, inu pozhitKa nenaſhli +del. mn. m ǀ Tukaj Nem. Nem. bote nashei del. mn. m, inu doſsegli karkuli shèlite, ali poterbujete ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle del. mn. ž ſvoja trupla lepe zhiste ǀ fardamane dushe pak bodo neshle del. mn. ž ſvoja trupla garde najti se dvovid. znajti se, pojaviti se, nahajati se, biti, obstajati: rajshi bi hotela ſe naiti nedol. v'boy mej nagimi mezhmi teh sholnerjou ǀ Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi nedol. taku norij ludje ǀ jest v'prizhe ſe najdem 1. ed. v' S. Sacramentu ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste nadluge v'kateri tulikajn lejt ſe najdesh 2. ed. ǀ sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh 2. ed. ǀ v'tem s. vbloti ſe najde 3. ed. resnizhnu ſyn Boshy ǀ kulikain takushnih ſe naide 3. ed., kateri cellidan per misi sydè ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde 3. ed., de bi nyh della nepoterbual ǀ ſe nenajde +3. ed. li ena ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide +3. ed. ena dobra ǀ ſe nanajde +3. ed. isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih ǀ kulikaj drugih ſenajde 3. ed., kateri so tudi v'leta greh padli ǀ dua pota ſe najdeta 3. dv., katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo 1. mn. G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo ǀ Bug vener neperpuſti, de bi umerli v' tem ſtanu, v' katerem ſe naidemo 1. mn. ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete 2. mn. ǀ Vſmilite ſe zhes mene, vſai vy priateli moi, kateri ſe naidete 2. mn. na semli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti ſe naijdete 2. mn. ǀ dananaſhni dan kersheniki ſe najdeio 3. mn., kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio 3. mn. ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu najdejo 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo 3. mn., teko pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ Se nenajdeio +3. mn. vezh Fransciski, de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli ǀ Se nenajdeo +3. mn. vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu pershparali ǀ ſe v' tej Boſhij Veshi nenaideio +3. mn. ǀ kadar bi ſe eden taku preprost nashal del. ed. m de bi n' hotel osdravit ǀ vener ſe bo neshu del. ed. m en Momus ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla del. ed. ž ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu del. ed. s ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu +del. ed. s Cupza na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ vſi kateri v' prizho ſe ſo nashli del. mn. m ǀ ty keteri ſe ſo v'prizhe naſhli del. mn. m ǀ v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli del. mn. m ǀ Ah Bug hotel, de bi niketeri karsheniki ſe na ſveiti nenashli +del. mn. m ǀ Kadar bi ſe vkupaj nashle del. mn. ž ſrake, orli, ſove, inu shtruſi
Svetokriški
naprej prisl. naprej: moje kulla ſim dobru pomasal, ſe troshtam de naprej poteko ǀ Gre naprei Prerok, ter najde na ſreidi Tempelna sedejti eno companio shenskih pershon ǀ zhe vſamem vduvo, bo vſe skuſi Ranziga naprei gnala ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite, de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ Zhudna meni neprej pride ta sapuvid ǀ neprei derija, inu v'eno jamo nogo postaui, inu ſi jo odlomi ǀ on vener je hotel na prej pojti ǀ meni zhudnu naprai pride ǀ vprashaine, kateru en imeniten Firsht je bil ſvoim Modrom naprje poſtavil ǀ gdu ſna dobru ſvojo perſono na prei perneſti ǀ sa taiſtim pak ſo bile ene ſame bukvize teh isvolenih na prej poſtaulene ǀ Eden bò veliku lejt ſydal hisho, de bi sanaprej mogal v'tajſti prebivat
Svetokriški
naprejvzetje -a s namen, namera: tu naprej vſetje im. ed., de nihdar vezh n'hozhete Boga reshalit ǀ enu ſtonovitnu naprejvſetie im. ed., de n'hozhesh nihdar vezh G. Boga reshalit ǀ nepuſtite ſe is tiga dobriga mejſta vashiga napreivſetja rod. ed. ganiti ǀ Iskariot ſe je bil na letu preſtrashil, ali pak mislil od ſvojga greshniga napreivſetia rod. ed. nehat ǀ Nei zviblat, de ſilnu teshku je pregovorit eniga tardo uratniga zhloveka, de bi od ſvojga naprej vſetjà rod. ed. odſtopil ǀ vashe naprevſetje tož. ed. bote prelomili ǀ spovejteſe pravu kakor ſte dolshni vſyh grehou, s' pravo grevingo, s' ſtonovitnam napreivſetiem or. ed., zhe n' hozhete fardamani biti ǀ s' pravo shaloſtio, inu grevingo, inu naprejvſetjem or. ed., de hozhem moj greshni leben pobulshat → vzeti
Svetokriški
navada -e ž navada: ſonze nikatere ure je dalej ſvetilu, kakor ſizer je njegova navada im. ed. ǀ ta Gospud je pelal taku shivejne kakor je nauada im. ed. danaſhni dan per Gospodi ǀ Ta hudobni Goliat nihdar nej navade rod. ed. imel v'Nebu gledat ǀ od te hude nauade rod. ed. tiga presheſtua ie bil niega reshil ǀ nej ſo hoteli nehati od ſvoje ſtare greshne nauade rod. ed. ǀ navado tož. ed. ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi ǀ kokor ſo nekedaj Spartanery nauado tož. ed. imeli taiste s' slato krono kronat ǀ ſledni po navadi mest. ed. ſvoje deshele bo gouuril ǀ ſo sklenili de slednu lejtu na en gvishen dan ſe hozheo v' ſvojo deshelo povernit, inu tamkaj oſſem dny dershati, inu po nauadi mest. ed. taiſte deshele shiveti ǀ n' hozhem vezh taiſte nashe grehe ponoviti, inu v' grob hudih greshnih navad rod. mn. paſti ǀ ſlabi zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve, polni luken hudijh sheijl, inu greshnyn nauad rod. mn. ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij navadi rod. mn. ſturiti ǀ zhe bote te ſtare hude navade tož. mn. sapuſtili
Svetokriški
nenucno prisl. nepotrebno, nekoristno: vij cello nuzh na morij ste s'veliko vasho muio nenuznu ribe lovili ǀ Jeſt neraitam lejta, katire nenuznu ſim doperneſil ǀ Boga proſſit pak pravio, de je nenuznu, sakaj od vekoma je sklenu, kaj nam hozhe, ali n' hozhe dati ǀ nei ſim nikuli shlishal, ali bral de bi edn ble nanuznu, inu norsku ſvoj shaz savergil kakor Crates Philoſophus ǀ taushenkrat tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame → nenucen
Svetokriški
nezvest -a prid. nezvest: n' hozhe per njemu prebivat, dokler je Criſtuſu nesveiſt im. ed. m ǀ S. Jernei nej hotel neſvejſt im. ed. m, ampak ſvejſt biti ǀ Goſpodarij ſe toshio, de nyh hlapzy ſo neſvejſti im. mn. m ǀ Oh neſveſte im. mn. ž Neveſte
Svetokriški
norec -rca m neumnež, nespametnež, norec: Pravi de je norz im. ed. ta kateri eno moshno danariu najde, ter po vſyh zerkvah puſti oſnanit, de edn yh je nashal ǀ Ta katiri ſe opyani ſama volnu norz im. ed. rata ǀ pravite de je bil en norez im. ed. ǀ En norzh im. ed. ſodi, de vſy ti drugi ſo norzy ǀ norssko kappo mu smala, ter ga k' norzu daj. ed. ſturj ǀ obedn n' hozhe sa norza tož. ed. shtiman biti ǀ ludje njega ſa norzha tož. ed. dershè ǀ vſij bi njega sa noza tož. ed. dershali ǀ Takushni norzi im. mn. ſo nekateri greshniki, inu greshinze ǀ vſy ti drugi ſo norzy im. mn. ǀ Shiher takorshnem ſe rezhe, de ſò norzhi im. mn. ǀ Puſt … Prasnik teh norzou rod. mn. ǀ kulikain takorshnih norzau rod. mn. ſe ſnaide ǀ Oh kulikajn norzu rod. mn. bo ratalu ta try dny ǀ raishi ſi dal Loterzam, norzam daj. mn., pſſam, kakor pak petleriam ǀ ludje ſo yh sa norze tož. mn. dershali ǀ s'norzmy or. mn. ijh je ſmerjal → nor
Svetokriški
obljubeoč delež. govoreč obljube: leta sazhne proſſit, de bi she takrat ga obſolueral, oblubeozh, de nikuli vezh n' hozhe taiſte grehe ponoviti ǀ s'Kuſi PreroKa Ezech. ij vupajne da oblubiozh
Svetokriški
Svetokriški
okratiti -im dov. zmanjšati, odtegniti, prikrajšati za: Aku s'kuſi buleſni vam hozhe okratit nedol. vashe ſhivejne zhes Boga marmrate ǀ vam n' hozhem tiga troshta okratit nedol. ǀ ti njega kregash, tepesh, inu lon okratish 2. ed. ǀ ti okratesh 2. ed. lon delavzom, poſlom, neplazhesh antverharie ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim pak okrati 3. ed. ǀ Bug vam okrati 3. ed. vasho vſakadajno potrebo ǀ nasha driveſſa vſaku letu ſad nam okratio 3. mn. ǀ nikar neokrati +vel. 2. ed., ali ſupet neoduſimi meni leta trosht ǀ bo ta pravizhni ſerd Boshy vam leben okratil del. ed. m, kadar nar minie bote zhakali ǀ Taisti Kateri vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom Nebeshkim, vam ne bo ta vſakdajni Kruh okratel del. ed. m ǀ de bi njemu ſvetlobe neokratil +del. ed. m ǀ ti taku hitru letej Gospei veſſelje ſi okratila del. ed. ž
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 136
Dostopnost