Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
prešvígniti, -švȋgnem, vb. pf. durchdringen (v. der Flamme), Cig., C.; hindurchzucken: blisk prešvigne skozi oblak, Let.
Pleteršnik
pribúriti, -im, vb. pf. stürmend daherkommen, Jarn., Cig., C., Ravn.-M.; črn oblak priburi preko hribov, Slom.
Svetokriški
razfrišati -am dov. osvežiti: nenajdeio ene kaple vuode v' taiſtih potokah, de bi ſvoi jeſik resfrishat nedol. mogli ǀ Pouſdraulena, inu zheszhena bodi MARIA, ti Nebeski Oblak, katiri resfrishash 2. ed. vſe taiſte, katiri v' ſvoj urozhini tebe na pomozh klizheio ǀ kakor tu vinu resfrisha 3. ed. tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha ſvera, inu vus Egijpt resfrisha 3. ed. ǀ prezej ſe resheri po celi desheli, refrisha 3. ed., inu smozhj celo deshelo ǀ aku pak naſs resfriſsa 3. ed. s'vodo ſvoie S. gnade ǀ resfrishai vel. 2. ed. tudi nasho ſeshgano, inu ſuho deshelo ǀ bomo doſegli ta potrebni desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal del. ed. m razfrišati se osvežiti se: vſy shelite ſe resfrishat nedol., inu nikar ſe segrejti → frišati
Svetokriški
razširiti se -im se dov. 1. razširiti se: prezej ſe resheri 3. ed. po celi desheli (IV, 435) ǀ ta nebeski oblak MARIA Diviza, ſe je bil ner poprei poſtavil na hrib Carmel, inu potle po celli desheli ſe je bil resheril del. ed. m (IV, 312) 2. razprostreti se: S. Miklaush hitru ſvoj plajsh odveshe v' lufft ga vershe, v'luffti oviſſi, ſe resheri 3. ed., inu kakor en Shotar zheſs glavo tiga Ceſſarja ſe poſtavi (III, 597)
Pleteršnik
rəzgətẹ̑la, f. v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Idrija-Erj. (Torb.).
Celotno geslo Pohlin
rosa [rósa] samostalnik ženskega spola

rosa

Pleteršnik
rosíti, -ím, vb. impf. 1) rosi, es thaut; es regnet in feinen Tropfen; — oblak rosi, die Wolke lässt einen feinen, thauartigen Regen fallen, Cig.; — oko rosi, das Auge thränt; — 2) anfeuchten, netzen; dežek zemljo rosi; Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil? Npes.-Dol.; začne s solzami njegove noge rositi, Jsvkr.; — vom Thau anfeuchten lassen: lan r., den Flachs rösten.
Svetokriški
Salomonov -a prid. Salomonov: ſi taushenkrat shlahniſhi, kakor Salamonau im. ed. m Tron ǀ nas ble pregovorj, inu omezhi volnu, inu poterpeſhlivu preneſti nashrezhe, reve inu bolesni ta poterpeshlivi Job, kakor vſa modruſt Salamonava im. ed. ž ǀ dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu, nij Klaguajne Salamonavu im. ed. s ǀ Kadar en ſvetau oblak je bil napolnil Tempel Salamonau tož. ed. m ǀ je vidil taisti zhastiti Tempel s'sijdan veliKu lepshi Kakor ſalamonau tož. ed. m ǀ kaj s'ene shtrajfinge bi bil uredn taiſti, kateri bi bil uni zhudnu lepi inu shlahtni Tempel Salomonau tož. ed. m poshgal ǀ kadar Salamonovo tož. ed. ž modruſt doſezhi bi bila mogla ǀ koku bi bil on mogal potalashit tu reshalenu ſerze Salamonavu tož. ed. s ǀ katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi im. mn. m shazi ǀ poterdene oſtaneo beſſede Salamonave im. mn. ž ǀ Taku resklada lete beſſede Salamonave tož. mn. ž ta Vuzheni Albertus ǀ kar ſtoy sapiſſanu v' bukvah Salamonavih mest. mn. Prigvuorah → Salomon
Svetokriški
senca -e ž 1. senca: ſenza im. ed. S. Rocha je od kuge osdravila tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu saperti ǀ ſama ſeniza im. ed. Petrava ſledniga bolnika je oſdravila ǀ li ena Seniza im. ed. je bila vni oblak, Kateriga jest nekadaj ſim vidil ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila noter uderla, shnable pak blede, inu zherne od lakoti ſo imeli, kakor ena ſiniza im. ed. po mesti ſo hodili ǀ obene shkode ne ſturij, inu ſenze rod. ed. velike ne della ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi, ſenizi daj. ed., prahu, vodi, peinam ǀ Zhlovek pak je perglihan ſenzi daj. ed. ǀ gre inu popoti ſe v'eno ſenizo tož. ed. poſtavi ǀ oblak, kateri ym je ſenzo tož. ed. dellal ǀ k ſadnimu saſpi veni ſenzi mest. ed. ǀ ga najde veni ſenizi mest. ed. dremat ǀ pod ſenzo or. ed. figoviga flaishtra 2. zelo majhna količina: ſtukrat raishi bi hotela umrejti kakor pak nuzat takorshne rezhy, katere eno ſenzo tož. ed. imajo te ſuper vere 3. prispodoba: ſo bly ena ſenza im. ed., ali figura offra S. Mashe ǀ offrij stariga Teſtamenta ſo li bili ena ſeniza im. ed. naſhiga offra ǀ eno ſenzo tož. ed. Nebeſkiga Krajlevſtua pokaſal ǀ je hotel eno ſenizo tož. ed. tega iſvelizhajnje ſvoym Iogrom pokasat ǀ skuſi ſenze tož. mn., inu figure je taiſtu oſnanil
Celotno geslo Pohlin
slana [slána] samostalnik ženskega spola

slana

Celotno geslo Pohlin
sneg [snẹ̑g snegȃ] samostalnik moškega spola

sneg

Celotno geslo Pohlin
srež [srẹ̑ž] samostalnik moškega spola

srež

Pleteršnik
strẹlonǫ́sən, -sna, adj. 1) pfeiltragend, Cig.; — 2) blitzschwanger: s. oblak, Str.
Pleteršnik
stréniti, strę́nem, vb. pf. = 1. strniti 1): oblak se v dež strene, Ravn.
Svetokriški
svetal -tla prid. svetel: en ſvetal im. ed. m oblak ijh je obſenzhil ǀ vſelej je ſvètal im. ed. m ǀ Kadar en ſvetau im. ed. m oblak je bil napolnil Tempel Salamonau ǀ Zhe perlin nej sfetal im. ed. m taku nej nezh ureden ǀ ta ſvetli im. ed. m dol. dan v'shalostno nuzh ſe preoberne ǀ nash Svetli im. ed. m dol. Ceſſar ſe nej mogal taku hitru h' braningi perpravit ǀ Kateri je bil enu lepu rumenu ſonze sa volo njegoviga vuka, en ſfetli im. ed. m dol. dan sa volo zhednoſti ǀ on je taiſta ſvetla im. ed. ž lampa, katera Nebeſsa resfetli ǀ MARIA Diviza je Svetla im. ed. ž, kakor ta Daniza ǀ Kadar ſonze s' jutru ſvetlu im. ed. s, inu zhiſtu gor grè ǀ tu je taistu svetlu im. ed. s Nebu ǀ tu ſvètlu im. ed. s ſonze naſhe dushe bi pres oblaka tiga trupla nam ſe parkasalu ǀ vſelej ſe je sfetil kakor enu sfetlu im. ed. s ſonze ǀ nepoſnaio te ſvetle rod. ed. ž nebeske skriunoſti ǀ bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua, is Svetle rod. ed. ž ſvejsde, ena paklenska glauna ǀ ſe je perporozhil Svetlimu daj. ed. m Papeshu Innocenziusu timu XI ǀ Perglihaio Mario Divizo Eni sfetli daj. ed. ž ſvejſdi Danizi ǀ S. Auguſtinus pravi, de to ſvetlo tož. ed. ž resnizo vſy lubio ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu tož. ed. s Nebu ǀ na ſvetlom mest. ed. s ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem or. ed. m glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo or. ed. ž baklo gnade S. Duha ǀ Taiſti lepi, inu ſvetli im. mn. m ludie, katire ſi videl per obhaili, ſo v' gnadi Boshy S. Rus. T. prejeli ǀ ſazhneo od temè inu potle ſvetlij im. mn. m rataio ǀ Svèſde sò ſvetle im. mn. ž, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Prideio tudi taiſte duei sheni k' Obhaili, ter vidi, de ſo ſilnu lepe, inu ſvetle im. mn./dv. ž ǀ Nebu polnu svetlih rod. mn. svejsd ǀ s'eno vmaſano rutto njega svetle tož. mn. ž ozhij so bilij saveſali ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste, inu ſvetle tož. mn. ž/s kakor ſonze ǀ ſvetla tož. mn. s oblizha kakor ſvejsde ſo imeli primer.> G: Bug jo oguanta, inu pokrje s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi im. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ je bila Svetleishi im. ed. ž kakor tu rumenu ſouze ǀ en plaish ſo bily perneſli ſvetlejshi tož. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ kadar Chriſtus na hribi Tabor je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi tož. ed. s kakor ſonze pokaſal ſvojm Jogrom presež.> Je bila ta ner ſvejtleshi im. ed. ž, inu veſselejshi laterna ǀ Daniza je ta ner sfetlejshi im. ed. ž v' mej ſvejſdamy ǀ Milost ſvojo G: Bug nam greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi tož. ed. ž ſturij vidit, inu skuſit
Prekmurski
svètli tudi svèkli -a -o
1. svetel: ovo eden ſzvetli oblák obſzenczao je nyé KŠ 1771, 8; Ti ſze zovés ſzvetla ſzvetloſzt BKM 1789, 380; Oh szvetla zvêzda zorjanszka KAJ 1848, 10; Szvetlo ſzuncze je 'ze zajslo KŠ 1754, 248; czejlo tejlo tvoje ſzvetlo bode KŠ 1771, 19; i oſpotavſi oblejkao ga je vſzvetli gvant KŠ 1771, 250; tak ſzvetli, i lescsécsi obráz je tam doubo KM 1796, 38; naj bi tak ſzvetlo ſzuncze ſztvouro KM 1796, 4; Csüdüj bár szuncza szvetlo szprávo KOJ 1848, 7; Na pitanye ſze ſzvetlo prineſzé SŠ 1796, 8; kákſi mou'z vu ſzvetlom gvanti KŠ 1771, 747; Vu ſzvetloj vucsilnici KOJ 1845, 6; ſzkazlivczi, ki ſze zvüna ſzvetli vidijo KŠ 1771, 77; Kako ſzuncze tak ſzvetli bodemo SŠ 1796, 8; Ti pravicsni [tejla] bodo ſzvetla KŠ 1754, 140; sád, šteri je pokriti s sveklo-zelénim lüpinjom AI 1878, 43
2. spoštovan, cenjen: Szvetli král v-Francusko potévsi AI 1875, kaz. br. 8; Dai eden mirovni sitek nassemi ſzveklomi Czaszari ABC 1725, A7a
svetléjši -a -e
1. svetlejši: Jezus od zvejzd ſzvetlejſi KM 1783, 40; Od ſzvetla ſzuncza, i od mejſzecza, Szvetlejsi bi bio BKM 1789, 214
2. jasnejši, razumljivejši: ſteri to témno vcſenyé ſztároga Teſtamentoma na ſzvetlejſi návuk obrné KM 1796, 103
svètli -a -o sam. svetli: ki pa z-Deacke, tejm a luce, ſzvetli [včini] KŠ 1771, 157
Prekmurski
šümèti tudi šimèti -ím tudi šǘmiti -im nedov. šumeti: Zugni; sümiti KOJ 1833, 185; Kákſi glász pred tebom prelübléno sümi KM 1783, 254; Gda ſze bliſzka, oblák ſimi BKM 1789, 362; i kak vesélo po trávi šümi i vrší AI 1878, 3; Kak mourſzki ſzlápi ſimijo BKM 1789, 5; Etaksega hipa velke vodé sümijo KAJ 1870, 108; kak šümijo müšice AI 1878, 3
šümijóči tudi šiméči -a -e šumeč: Potocsni válovje, Sümijôcsi ga BRM 1823, 327; I ſimécse válovje Vküp ſze vdárijo BKM 1789, 5
Celotno geslo Pohlin
toča [tọ́ča] samostalnik ženskega spola

toča

Pleteršnik
uscanẹ̑la, f. die Pisserin, v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Idrija-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
utŕgati, -tȓgam, vb. pf. 1) abreißen, pflücken; u. sad, cvetico; — u. se, abreißen (intr.); nit se je utrgala; sich losreißen; breg, hrib se je utrgal; — oblak se je utrgal, ein Wolkenbruch stürzte nieder; solze so se mu utrgale iz oči, Thränen entströmten seinen Augen, Jsvkr.; — utrgan biti, den Weichenbruch haben, Cig.; — 2) am Lohne, Preise u. dgl. abziehen; — u. si kaj = pritrgati si kaj, Cig.; od ust si u., Jsvkr.
Število zadetkov: 69