Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

 
Slovensko gradivo
 
vdọ̑va -e ž lat.‛vidua’ (16. stol.), vdóvec, vdovẹ́ti, ovdovẹ́ti.
 
Razlaga
 
Enako ali sorodno je stcslovan. vьdova, vъdova, hrv. udòva, ȕdova, navadno udòvica, rus. vdová, češ. vdova. Pslovan. *vьdova̋ se je verjetno razvilo iz ide. *h2u̯idhéu̯ah2 ‛vdova’, iz česar je še stind. vidhávā ‛vdova’, av. viδauuā, lat. vidua ‛vdova’ in ‛ločena ali neporočena žena’, stprus. widdewu in alb. ve ‛vdova’; iz ide. *h2u̯idhu̯ah2 je stir. fedb ‛vdova’, iz *h2u̯idhuh2ōn pa got. widuwō, ags. widuwe, wuduwe, angl. widow, stvnem. wituwa, nem. Witwe, stprus. widdewu, vse v pomenu ‛vdova’. Sorodno je tudi gr. ēítheos ‛mlad, še neporočen moški’. Etimološka razlaga ide. besede s pomenom ‛vdova’ je odvisna od njene rekonstrukcije. Če je izvor v ide. *h2u̯idhéu̯ah2, kar se zdi najbolj verjetno, je to tvorba iz baze *h2u̯i̯edh- ‛zadeti, raniti, ubiti’, znane še v stind. vídhyati ‛on rani, zadene, ustreli’ (LIV, 262). V tem primeru je beseda prvotno pomenila *‛pripadajoča smrtno zadetemu’ (Tichy, Historische Sprachforschung CVI, 16). Če pa je izvor v *u̯idhh1éu̯ā, gre za tvorbo iz baze *u̯i-dheh1- ‛ločevati’, nastale iz ide. *u̯i- ‛narazen’ in *dheh1- ‛postaviti’, ki se najde v stind. vidhánt- ‛razdeljujoč, dodeljujoč’, lat. dīvidere ‛ločiti, razdeliti’ in toh. AB wätk- ‛odločiti se, ločiti se’. Če je pravilna ta razlaga, je beseda prvotno pomenila *‛ločena (od umrlega moža)’ (Va I, 281 s., Po, 1127 s.).