| Enako ali sorodno je stcslovan. vьdova, vъdova, hrv. udòva, ȕdova, navadno udòvica, rus. vdová, češ. vdova. Pslovan. *vьdova̋ se je verjetno razvilo iz ide. *h2u̯idhéu̯ah2 ‛vdova’, iz česar je še stind. vidhávā ‛vdova’, av. viδauuā, lat. vidua ‛vdova’ in ‛ločena ali neporočena žena’, stprus. widdewu in alb. ve ‛vdova’; iz ide. *h2u̯idhu̯ah2 je stir. fedb ‛vdova’, iz *h2u̯idhuh2ōn pa got. widuwō, ags. widuwe, wuduwe, angl. widow, stvnem. wituwa, nem. Witwe, stprus. widdewu, vse v pomenu ‛vdova’. Sorodno je tudi gr. ēítheos ‛mlad, še neporočen moški’. Etimološka razlaga ide. besede s pomenom ‛vdova’ je odvisna od njene rekonstrukcije. Če je izvor v ide. *h2u̯idhéu̯ah2, kar se zdi najbolj verjetno, je to tvorba iz baze *h2u̯i̯edh- ‛zadeti, raniti, ubiti’, znane še v stind. vídhyati ‛on rani, zadene, ustreli’ (LIV, 262). V tem primeru je beseda prvotno pomenila *‛pripadajoča smrtno zadetemu’ (Tichy, Historische Sprachforschung CVI, 16). Če pa je izvor v *u̯idhh1éu̯ā, gre za tvorbo iz baze *u̯i-dheh1- ‛ločevati’, nastale iz ide. *u̯i- ‛narazen’ in *dheh1- ‛postaviti’, ki se najde v stind. vidhánt- ‛razdeljujoč, dodeljujoč’, lat. dīvidere ‛ločiti, razdeliti’ in toh. AB wätk- ‛odločiti se, ločiti se’. Če je pravilna ta razlaga, je beseda prvotno pomenila *‛ločena (od umrlega moža)’ (Va I, 281 s., Po, 1127 s.). |
Dostopnost