Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
nespodoben prid., F10, abusus, -sus, neſpodobnu vshivanîe, huda navada, reſvada; hians oratio, enu neſpodobnu, ne prou poſtaulenu govorjenîe; illicitus, -a, -um, neſpodoben, prepovédan; incongruens, -tis, neſpodoben, neperlizhen; inconveniens, -tis, neſpodobin, neenak; indecens, neſpodoben; inordinatus amor, neſpodobna lubéṡan; libidinosè, s'neſpodobno ṡhelo, neſramoṡhlivu; libido, neſpodobna hotlivoſt, ṡhela, lúṡht; luxuriosus, -a, -um, tudi neſramen, lotraſt, neſpodobniga ṡhivénîa
Vorenc
Vorenc
obstoječ del., F10, aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi zhas; immobilia bona, obſtojèzhe blagú, leṡhezhe blagú; indeiectus, -a, -um, obſtojezhi, nepodert, neverṡhen doli; munifex, -cis, kateri prou po ſvoji ſluṡhbi rovná, s'fliſſom ſvoje ſluṡhbè opravla, doparnaſha, obſtojezh v'ſluṡhbah; pectora certa, gviſhen inu obſtojezh; perduratus, -a, -um, pretarpeṡhliu, obſtojezhi; permanens, obſtojezhi; perstans, obſtojezhi; superstes gloriae suae, ſhe obſtojezh, per ſvoji zhaſti; temporarius, -a, -um, terpeṡhliu, dolgu zhaſſa obſtojezh; prim. obstaječ
Vorenc
odnesti dov., F7, adimere, odvseti, odjemati, odneſti; asportare, odneſti, prózh neſti; aufere, prózh vṡèti, odvṡèti, odneſti; deportare, odneſti, ali perneſti, preneſti; palmarius, -a, -um, prou vréden premaganîe odneſti; rapere, po syli vṡèti, inu odneſti, ali odpelati; subducere, podvlézhi, odvlézhi, odvṡèti, odneſti
Vorenc
odpovedanje s, F10, clarigatio, -onis, enu ozhitnu odpovédanîe s'piſmam ali s'beſſédo; cretio, -onis, tudi enu navadnu goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte; detrectatio, odpoveidanîe; feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá lyſt tega odpovedanîa noſſili; informatio, prou odpovedanîe; negantia, -ae negatio, taiba, ṡatajenîe, odpovédanîe, neperpuṡzhenîe; recusatio, odpovedanîe; renuntiatio, iṡrozhenîe, oṡnanenîe, odpovédanîe; renutus, -us, tú s'glavó ſtreſſanîe, inu odpovedanîe; repulsa, -ae, odpahnenîe, odpovedanîe
Vorenc
odpovedati dov., F21, abiudicare, odſoditi, odpovédati; abnegare, odpouédati, ẛatayti; denegare, ṡataiti, odpovédati, kratiti; eloqui, ṡgovoriti, iṡrezhi, odpovédati; informare, podvuzhiti, odpovedati prou kaku je; pernegare, cilú odpovédati, cilú ṡataiti; recusare, odpovédati, nehotéti, ſe upirati, odpovedati; renuit, je odpovédal, n'hozhe
Vorenc
opravljati1 nedov., F11, actor, -oris, toshnyk, tudi kateri kai rovná, ali opravla; administrare, ſtreizhi, s'ſluẛhbó opravlati, obhajati, goſpodariti, obſluẛhovati; curarum felix, kateri ſvoje rizhy ſrezhnu opravla; fungor, fungi, opravlati, opraviti, ſturiti; intractabilis, -le, nerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe poſtaviti; legationem gerere, enu ſelſtvú, ali ambaṡciado opravlati; mediastinus, -ni, en kuhenṡki pob, ali fant, kateri tú nar ṡhlehtniſhe déllu per hiſhi opravla; ministrare, ſluṡhiti, ſtrezhi, opravlati; munifex, -cis, kateri prou po ſvoji ſluṡhbi rovná, s'fliſſom ſvoje ſluṡhbè opravla, doparnaſha; operari, ſe mujati, délati, múzh iṡkaṡati, opravlati; sedentarius, -a, -um, kateri ſidezh ſvoje déllu opravla
Vorenc
par m, F6, bijugus, en par koîn, ali vollou v'kupai vklenîenih; capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéṡke, ali ṡhivinske glave, ali eniga para vollú; coniugus, -a, -um, moṡh, inu ẛheniza, par inu par vklenîen; impar, neglih, kir nei prou par; jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dán s'orati, plâsa; jugum, -gi, jarem, en par vollú, verh, ali ſhpiza eniga hriba; par, -ris, en par: tudi glih, enák
Vorenc
pisanje s, F17, album, ena pobélena tabla ẛa piſſanîe; calamus, zéu, perje ẛa piſſanîe; comma, -tis, tudi en tiffilz per piſſanîu; cothurnatus, s'zhiṡhmami obút, ali kateri s'piſſaniam na viſſoku grè, ṡlaſti kateri velike rizhy, inu huale v'piſſanîu naprei neſſe; historialis, kar h'takimu piſſanîu ſliſhi; inscriptio, s'vunai piſſanîe na enim ṡapertim piſmi, oṡgorai piſmu; interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; orthographia, -ae, kunṡht, ali viṡha prou piſſati, kunṡhtnu piſſanîe; palimpsestus, -ti, pergamen, ali oſlova koṡha ṡa piſſanîe, ter lahku ṡbriſſanîe; scheda, -ae, en zeigilz piſſan ali ṡa piſſanîe; scriptio, piſſanîe; scriptorius, -a, -um, kar k'piſſanîu ſe nuza; stylum vertere, tù piſſanîe preminiti, inu popraviti; stylus, -li, en ṡhtyl, ali ena ṡheléṡna, ali liſſena ṡhpiza k'piſſanîu; theca pennaria, ror ṡa pèrje k'piſſanîu; titulus, -li, tú ṡgorai piſmu, ali piſſanîe
Vorenc
podučiti dov., F13, addocere, pervuzhiti, podvuzhiti, vuzhiti; catechisare, otroke vuzhiti, prou podvuzhiti, s'beſſédo dopovedati; commonstrare, pokaṡati, podvuzhiti; condocefacere, podvuzhiti, navaditi; correptor, poſvarnyk, tá kateri poſvary, podvuzhy; corripere, poſvariti, pokaſhtigati, podvuzhiti, vbéṡhati, pokrégati; erudiendus, ſe ima podvuzhiti; erudire, podvuzhiti, pobulſhati; imbuere, namozhiti, farbati, tudi podvuzhiti; informare, podvuzhiti, odpovédati prou kaku je; instruere, podvuzhiti, podviṡhati, perpravlati; praemonstrare, poprei ṡkaṡati, ali pokaṡati, ali podvuzhiti; subdocere, podvuzhiti
Vorenc
poglavit prid., F5, autenticus, -a, -um, prou laſtán, potardèn, kar pride ali ſe ſtury od imenitnih, inu poglavitih ludy; axioma, poglaviti navúk; eximius, -a, -um, imenitin, iṡvolen, fleten, nepreplazhen, poglaviti, verli, viſſoku vréden; metropolis, tú imenitniſhe méſtu u'deṡheli, poglavitu méſtu; praecipuus, -a, -um, narvekſhi, imenitin, poglavit, tá pervi v'mei temi drugimi
Vorenc
pogledati dov., F17, aspicere, gledati, pogledati; circunspectare, okuli pogledati, oſhpegati; conspicere, pogledati, polukati, pomerkati; contueri, pogledati, poſhpegati, polukati, biſtru gledati; ecce, pole; ecce homo, pole en zhlovik; en, pole; inspicere, polukati, notar pogledati, dobru ogledati; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; intui, âb intueor, pogledati, polukati; perlustrare, dobru okuli pogledati, ali ogledati; pervidere, prou reṡgledati, pogledati, inu premiſliti; prospicere, ṡkusi ukna gledati, ali lukati, pogledati; revisere, ṡupèt priti, ali poiti pogledati, ali obyṡkati; singula lustrare, enu po tem drugim ogledati, ali pogledati; suspicere, gori gledati, gori pogledati; tueri, braniti, ṡaſlanîati, varovati, vardéti, obraniti, pogledati
Vorenc
popisati dov., F7, circunscribere, eno reizh prou popiſſati; conscribere, popiſſati; describere, prepiſſati, popiſſati; litteris mandare, popiſſati, v'piſmu poſtaviti; perarare, poorati, ṡkuṡi preiti, popiſſati; perscribere, popiſſati, prepiſſati, cilú popiſſati
Vorenc
popolnoma prid., consummatus, -a, -um, v'vſim popolnoma, dodélan, brumen, dober; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; incolumnitas, popolnoma ṡdravje; perfectus, -a, -um, popolnoma, dodélan, ṡverſhen, ceil; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda; sospitas, popolnoma ṡdravje
Vorenc
poročiti dov., F5, astituere, eno reizh prou porozhiti, inu na ſvoje meiſtu poſtaviti; delegare, ẛaſhaffati, porozhiti, ſle poſlati; mandare, ṡavkaṡati, ṡavkaṡovati, poſlati, porozhiti; ordinare, reſtaviti, odlozhiti, nameiniti, porozhiti, narediti, reṡdeliti, ṡaſhaffati; significare, puſtiti veiditi, narozhiti, ſporozhiti, ſpoveidati, naṡnanîe dati, pomeiniti, porozhiti
Vorenc
potrden del., F2, autenticus, -a, -um, prou laſtán, potardèn, kar pride ali ſe ſtury od imenitnih, inu poglavitih ludy; investitus, -a, -um, lipú oblizhen: v'eni oblaſti poterden
Vorenc
prav prisl., F69, aequum est, tú je prov, inu ſpodobnu; benè, dobru, prou; categoricè, glatku, prou; excellenter, preṡhlahtnu, po junazhku, prou modru, prou vuzhenu; hallucinari, vel allucinari, motiti ſe, ene rizhy prov ne ṡaſtopiti; luculenter, prou ṡaſtopnu, prou zhiſtu, prou reṡloṡhnu; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meini, je ene prave miſli; rectè, prou; unicè amat, prou is ſarza lubi; veraciter, ṡa prou, redle, ṡa riſnizhnu
Vorenc
pravden prid., F8, bulenta, en ſveitnik v'pravdni hiſhi; camera imperialis, Ceſſarska pravdna hiſha; instrumentum, -ti, orodie, naredba, ſprava, perprava, pravdna piſma, vſá ṡhlaht piſma, s'katerimi ſe ṡviṡha, ali ṡkaṡhe; nefasti dies, praṡniki, ṡaperti pravdni dnèvi, na katerih ſe praude ne darṡhè; praetorium, -rÿ, ſodnîa, ali pravdna hiſha; praetorium imperÿ, Ceſſarṡka pravdna hiſha; protocolon, vel protocolum, méſtne, ali pravdne buque; tributoria actio, enu pravdnu djanîe, kateru ſe naprei vṡame, ṡupar eniga, kateri prou ene rizhy ne reṡdily
Vorenc
pravi (prav) prid., F57, fides vera, prava vera, ṡvéſtoba; insanus, -a, -um, preproſt, kateri nei per pravi pameti; integritas, celina, prava riſniza; legitimo modo, v'pravo maſſo, s'pravo viṡho; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meini, je ene prave miſli; pronomen, tú pravu imè, inu nikár preimik; rectus, -a, -um, prou, brumin, riſnizhin, vglyh, ravn; tempore oportuno, v'pravim zhaſſu; veritas certa, prava riſniza; verus, -a, -um, pravi
Vorenc
pravica1 ž, F23, aequitas, raván, praviza, tudi brumnoſt; compulsoriale, pergnanîe s'pravizo; depositum, -ti, tú kar je danu pred pravizo v'roke; emancipare, is ſvoje oblaſti, inu rokè dati, zhes dati eno reizh s'vſó pravizo; judicium, et justitia, prou inu praviza; jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dougovanîa anṡedene; jus gentium, vſih narodou gmain praviza; jus naturale, tá po naturi prauda, ali praviza; jus personarum, praviza katera perſono anṡedene; jus rerum, praviza, katera blagá anṡedene; justè, pravizhnu, po pravizi; justificare, eniga pravizhniga ſturiti, h'pravizi pomagati; justificus, -a, -um, kateri pravizo déla, ali nuza; justitia, praviza, pravda; justó magnus, zhes pravizo velik; municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke pravize deléṡhen, kakòr en domazhi; municipium, enu raven tovariṡhtvu v'méſtni pravizi, raven purgaria; plebiscitum, -ti, tega gmain folka spoṡnanîe, ene zehe praviza; praejudicare, enimu ṡhkoditi na niega pravizi; praeter aequum, zheṡ pravizo; rigor justitiae, oſtrúſt te pravize; quiritatio, klizhanîe na purgarṡko pravizo, ozhitnu vpienîe ẛa pomuzh; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 134
Dostopnost