Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
obrníti se in obŕniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v različnih smereh ali krožno usmeriti se od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Obrnil se je /na petah/.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vesti se
Pri delu se zna /hitro/ obrniti.
3.
iz finančništva kaj preusmeriti se
Denar se ni niti enkrat obrnil.
SSKJ²
odigráti -ám dov. (á ȃ)
končati igranje, igro: prvo dejanje so odigrali brez težav / pianist je odigral in se priklonil / partijo šaha sta hitro odigrala
// poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem
a) dramski tekst: odigrati več prizorov iz drame; izvrstno je odigral vlogo Jermana / glavno vlogo je odigral Stane Sever igral / publ. religija je odigrala pomembno vlogo v zgodovini našega naroda je bila pomembna
b) glasbeno delo: odigral je nekaj valčkov; sonato je odigrala z odlično tehniko
// z igranjem uresničiti: odigrali so še nekaj partij taroka; naša reprezentanca je odigrala pet tekem
● ekspr. fant je odigral ne more več upati na uspeh; ekspr. ta predmet je v šoli odigral se ne bo več poučeval; ekspr. imenitno je odigrala kratkovidnost se je naredila, kot da je kratkovidna
    odigráti se knjiž.
    zgoditi se, pripetiti se: dogodek se je odigral malo prej; na teh tleh se je odigrala krvava drama / prizor se je odigral na cesti nepričakovano in bliskovito; publ. tu se je odigrala odločilna bitka bojevala, bila
    odigrán -a -o:
    odigrana partija, predstava; vse napovedane tekme so bile odigrane
SSKJ²
orientírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati: daljnogled je orientiral na vrhove gor; zemljevid je orientiral na sever
// nav. ekspr. povzročiti zanimanje za določeno dejavnost, usmeriti: otroka so orientirali v študij ekonomije; orientirati ženske k političnemu in družbenemu delu
♦ arhit. orientirati sobo, stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin sobe, stanovanja glede na strani neba
    orientírati se 
    1. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja: ni se izgubil, ker se je znal orientirati po velikem vozu in po soncu; ptice selivke se orientirajo po zvezdah / orientiral se je s kompasom in zemljevidom / tudi v temi se je dobro orientiral
    // določiti svoj položaj, svoje stališče glede na kaj: dolgo se ni orientiral v gospodarstvu, zunanji politiki / znal se je orientirati v vsakem položaju
    2. publ. zgledovati se, ravnati se po kom, čem: njihova politika se orientira po uradni politiki države; založba se je orientirala po bralcih s srednjo izobrazbo
    3. publ., z oslabljenim pomenom izraža področje svoje dejavnosti: podjetje se je orientiralo v glavnem na izvoz, iskanje notranjih rezerv; ponekod se je izobraževanje preveč orientiralo v ozko specializacijo
    orientíran -a -o:
    sociološko orientiran psiholog; mladina je orientirana proti vojnim pripravam; podjetje, orientirano na predelavo surovin
    ♦     geom. orientirana daljica daljica, pri kateri je izbrana ena od dveh možnih smeri gibanja po njej, usmerjena daljica
Pravopis
orientírati -am [ije] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; orientíranje (ȋ) kaj ~ daljnogled na sever naravnati; orientirati koga k/h čemu ~ ženske k politiki usmeriti; orientirati koga v kaj ~ sina v študij ekonomije usmeriti
orientírati se -am se (ȋ) po kom/čem ~ ~ ~ zvezdah ravnati se, usmerjati se; publ. ~ ~ ~ uradni politiki zgledovati se, ravnati se; znati se orientirati
Celotno geslo Frazemi
pískati Frazemi s sestavino pískati:
tenkó pískati
SSKJ²
pôlnoč -i [pou̯noč] ž (ȏ)
1. trenutek ali krajši čas v sredini noči: bližala se je polnoč; bedeti do polnoči; proti polnoči se je vrnil; prebuditi se ob polnoči; ob eni po polnoči; kmalu po polnoči sta odpotovala; zaspati malo pred polnočjo / polnoč je / polnoč bije / v prislovni rabi: polnoči je; ura bije polnoči; zbudil sem se pred polnoči pred polnočjo
2. zastar. sever: proti polnoči je dolina malo širša
Celotno geslo Pohlin
polnoč [pȏu̯nočnepopoln podatek pou̯nočȋ] samostalnik ženskega spola
  1. polnoč
  2. sever

PRIMERJAJ: polnočni

Svetokriški
polnoč -i ž 1. polnoč: do polnozhi rod. ed. pleshemo, inu kratik zhaſs tribamo ǀ v'Faraushi ſo vſeskuſi dobre vole, inu de zhes polnozhi tož. ed. (?) pyanzhvajo ǀ s'jutro pred ſario, o poldan, pruti vezheru, inu o polnozhi mest. ed. ǀ Samſon ſe prebudij ob polnozhi mest. ed. ǀ ſim shlishal, de ob pounozhi mest. ed. ſo k' juternizam sgonili ǀ molituo opravi, ter gre pozhivat, pruti polinozhi mest. ed. ǀ ob pulnozhi mest. ed. je bil shal proſſit 2. sever: te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany teh ludy … Polnuzh im. ed. pomeni ta reuni ſtan teh vbogih, kateri v' umraku tiga bushtva, inu terplejna morio shiveti ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu, try pruti ſonzhnimu ſahodu, try pruti poldnevu, try pruti pol nozhi daj. ed. → noč
Geologija
préčnoálpski prelòm -ega -ôma m
Celotno geslo eSSKJ
rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják]
    1. zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin
      1.1. ekspresivno prostor, kraj, kjer je veliko rastlin, cvetja
    2. ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje
ETIMOLOGIJA: ↑rastlina
Celotno geslo ePravopis
S
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
3 S samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
sever
severni
IZGOVOR: [sə̀], rodilnik [sə̀] tudi [ès], rodilnik [ès]
PRIMERJAJ: SV, SZ
Pravopis
S2 -- [ès] m, simb. (ȅ) sever; fiz. simens; kem. žveplo; šah. skakač; zem. south |jug|
Geografija
S -- m neskl.
Pravopis
s. okrajš. sever; sestra; sekunda; srednji; srednjega spola; prim. sek.
Celotno geslo NESSJ
seber1
Pravopis
sev. okrajš. sever, severni
Celotno geslo Pohlin
sevar [sẹ́var sẹ́varja] (sever) samostalnik moškega spola

južni, jugovzhodni veter

SSKJ²
séver -a m (ẹ́)
1. smer na nebu ali zemlji proti položaju zvezde severnice: določiti sever; veter piha od severa, s severa; potovati proti severu; letalo se je usmerilo na sever / magnetna igla kaže smer sever–jug
// severna stran neba ali zemlje: na severu se oblači / označiti na zemljevidu sever
2. publ. severni del kake geografske ali politične celote: na severu dežele so gozdovi; temperaturne razlike med severom in jugom pokrajine / ekspr. sever se upira prebivalci severnega dela
♦ zgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna
3. hladna območja, zlasti v severnem delu Evrope: ptice se jeseni selijo s severa na jug; hladni, ekspr. neprijazni sever / knjiž. visoki sever najbolj severna območja
4. hladen veter, ki piha s severa: sever piha, vleče; zaradi severa se je zelo ohladilo
Celotno geslo ePravopis
Sever
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Severja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski gledališki in filmski igralec
IZGOVOR: [séver], rodilnik [séverja]
BESEDOTVORJE: Severjev
Pravopis
séver -a m, pojm. (ẹ́) Piha od ~a, s ~a; selitev ptic s ~a na jug; potovati proti ~u, na ~; ~ na zemljevidu; smer sever—jug; ~ piha |veter|; publ. ~ dežele severni del
Število zadetkov: 110