Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
letéti -ím nedov., lêtel (ẹ́ í) 
  1. 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim kotom na čelu; pren., ekspr. misli letijo v domači kraj
     
    igr. leti, leti družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s kazalci po mizi in ob navedbi leteče živali, stvari dvignejo prste, roke
  2. 2. premikati se po zraku, v vesolju s tehničnim pogonom: vesoljska ladja leti proti luni; letalo leti nad puščavo; bombniki letijo zelo visoko / balon leti pod oblaki / žarg. letala morajo kar največ leteti, da so rentabilna letati
    // voditi letalo, pilotirati: letalec je letel z najmodernejšim letalom / žarg.: pilot leti vsak teden na progi Beograd—Pariz; pilot je letel že nad 5.000 km ima nad 5.000 km vožnje
    // publ. peljati se z letalom: delegacija bo letela na zasedanje
  3. 3. premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva letijo iskre; puščica leti mimo glave; krogle letijo od vseh strani; kamenje je letelo proti njemu; iskre letijo po zraku; skakalec se je odgnal in lepo leti; pri sekanju letijo naokrog trske / po zraku leti listje / letaki letijo na tla padajo; kamen je dolgo letel, preden je dosegel dno / pog. čez pet minut je most že letel v zrak zletel
  4. 4. ekspr. zelo hitro se premikati: čolnič že leti od brega; jadrnica leti po valovih kot ptica; pren. pogled mu leti po ljudeh
    // pog. teči, hiteti: pograbil je kapo in letel iz sobe; letel sem v knjigarno po knjigo
  5. 5. ekspr. zelo hitro minevati: čas leti; ure z njo so naglo letele
  6. 6. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): namignili so mu, da bo letel; dijak je letel iz šole; ob krizi so kar leteli iz služb / če bo šlo tako naprej, bo letel iz hiše
  7. 7. preh., navadno v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: očitki letijo name; kam leti ta kritika; pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo; satira leti na kulturo; šale neprestano letijo nanj / sum leti nanj osumljen je on
    ● 
    ekspr. na sestanku so letele tudi ostre besede so se prepirali, so si očitali; ekspr. pokrajina leti mimo oken se navidezno zelo hitro premika; ekspr. kadar je razburjena, ji vse leti iz rok vse izpusti iz rok, razbije, prevrne; ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele od njih zelo; ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. denar mu kar leti na kup, v žep, skupaj ga na lahek način zasluži; pog. vse že leti na kup se podira, propada; pog. nekaj krivde leti tudi na organizacijo nekaj je kriva tudi organizacija; nar. žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo šlo; ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; pog. drevju listje že dol, proč leti odpada; nar. pripeljal se je z vozom, ki je že narazen letel z zelo slabim, razmajanim; pog., ekspr. vpila je, da je vse skupaj letelo zelo je vpila; pog. omet že stran leti odpada; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo
    leté: mimo oken lete; lete je prišel na cilj
    letèč -éča -e 
    1. 1. deležnik od leteti: leteč skozi vihar, je letalo zgrešilo pot; vrana, leteča nad poljem; hitro leteče lastovke; visoko leteča puščica; z vetrom leteče listje / sestreliti leteči cilj; publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka; redko leteča ladja hidrogliser, drsna ladja; leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-29
    2. 2. publ. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: leteča odkupovalna, servisna ekipa; leteča prometna milica; leteča patrulja / leteči kolporter kolporter, ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih
      // premičen, potujoč: leteča ambulanta; prva pomoč leteče prometne službe
      ♦ 
      zool. leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; leteče veverice glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae; sam.: pog. ker je prehitro vozil, ga je ustavila leteča motorizirana prometna milica
SNB
logístikaSSKJ -e ž (í)
1. dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem, organizacijo in koordinacijo premika, prevoza česa, koga od začetne do ciljne točke: vodja logistike; področje logistike; Logistika odhoda ter nastanitve reprezentance in spremstva za evropsko prvenstvo nas časovno ne preganja
2. dejavnost, ki se ukvarja z organizacijo in koordinacijo medsebojno odvisnih delovnih enot, faz kakega procesa: Prejšnji teden sem na koalicijskem sestanku predlagal, da bi v kratkem pripravili širši posvet vodstev koalicijskih strank, na katerem bi dorekli logistiko delovanja E agl. logisticsfrc. (l'art) logistique 'veščina razporejanja čet' iz srfrc. logis 'nastanitev'
SSKJ
lúknja -e ž (ȗ) 
  1. 1. kar nastane na mestu, kjer se snov odstrani, pretrga, predre: izvrtati luknjo; ogorek je naredil luknjo v preprogi; prebiti luknjo v led; zamašiti luknjo v čolnu; luknja v deski; luknja v rokavu; zakrpati luknjo v nogavici; premer luknje / ključavnična luknja / pog. tako se je zredil, da je moral razširiti pas za dve luknji da ga zapenja dve luknji bolj proti koncu
    // ekspr. prazno mesto, vrzel: na policah je dosti lukenj, ki kažejo izgubljene knjige / žarg. napadalec je izkoristil luknjo v obrambi in dal gol; pren. v njegovem znanju je bilo dosti lukenj
  2. 2. v kako snov narejena vdolbina, zlasti globlja, ožja: delati, dolbsti luknjo v led, les, skalo; globina, širina luknje / blodil je po gozdu in padel v luknjo; podzemeljske luknje / luknje v siru, zobu / ekspr. na cesti je veliko lukenj
  3. 3. bivališče živali, zlasti pod zemljo: muren prileze iz luknje; miš je zbežala v luknjo / lisičja, mišja luknja
  4. 4. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: rad bi se preselil iz te luknje; stanovati v kletni, podstrešni luknji; temačna luknja / v mestu ni mogel dobiti nobene luknje, zato se je v službo vozil sobe, stanovanja
  5. 5. ekspr. zapor, ječa: bati se luknje / iti za teden dni v luknjo; spraviti, vtakniti koga v luknjo; že večkrat je bil, sedel v luknji
  6. 6. ekspr. samoten, odmaknjen kraj, zlasti v kaki ozki dolini: ta vas je luknja; pet let je služboval v neki zakotni luknji
    ● 
    ekspr. poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja nisem se mogel spomniti; žarg., šol. po drugi uri imam luknjo prosto uro sredi pouka; ekspr. imeti luknjo v žepu biti brez denarja; ekspr. našel, poiskal je luknjo v predpisu izkoristil je premalo natančno formuliran predpis, da se je izognil izpolnjevanju tega; žarg., lov. tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak pri streljanju na divjačino zgreši; pog. s tem denarjem bom zdaj zamašil vsaj nekaj lukenj poravnal nekaj dolgov; ekspr. ta avto je zvrtal luknjo v mojo denarnico zanj sem potrošil precej denarja; ekspr. vsako (mišjo) luknjo sva pregledala, pa ga nisva našla vse kraje sva natančno pregledala; star. prosil ga je luknjo tobaka tobaka, kolikor se ga da enkrat v pipo
    ♦ 
    gozd. sečnja na luknje da nastanejo vrzeli brez drevja
SNB
máliSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    máli šólar -ega -ja m, člov. (ȃ, ọ̑) do leta 2000
    učenec male šole; malošolar: V zgibanki je zapisano, kdaj in zakaj je treba nositi kresničko ter zakaj naj mali šolarji in prvošolčki nosijo rumeno rutico
    málo délo -ega -a s (ȃ, ẹ́)
    delo, ki traja največ dvajset ur na teden in ne več kot štirideset ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega pol minimalne plače: predlog zakona o malem delu; uvajanje spodbud za malo delo; Malo delo koristi vsem, ki na trgu težko najdejo zaposlitev
    málo gospodárstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
    gospodarstvo, ki vključuje manjša podjetja in obrti: sklad za razvoj malega gospodarstva; Več denarja bo namenjenega spodbujanju nekaterih posebnih projektov, kakršna sta podjetništvo žensk in mladih ter spodbujanje malega gospodarstva na nerazvitih območjih
    málo mórje prisl. (ȃ, ọ̑) ekspr.
    izraža veliko količino ali mero; velikoSSKJ: Na festivalu se je nagnetlo malo morje obiskovalcev
SSKJ
medén1 -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na med m:
    1. a) medena kapljica / medena barva
    2. b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica
    3. c) meden sat; letos je medeno leto
    4. č) medeno cvetje
  2. 2. redko, navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške
  3. 3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo
    // ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma
  4. 4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost
    ♦ 
    bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
    medéno prisl.: medeno govoriti; medeno se priklanjati; prstan z medeno rumenim kamnom; medeno sladek
SSKJ
mehkúž -a (ū) 
  1. 1. star. mehkužen človek: same ženske so ga vzgajale, zato je tak mehkuž in sanjač
  2. 2. rak po levitvi, dokler še nima oklepa: mehkuž ostane v skrivališču kak teden
    ♦ 
    agr. jajce, ki nima trdega apnenčastega ovoja
SSKJ
menjávanje -a (ȃ) glagolnik od menjavati:
  1. a) menjavanje koruze za sol
  2. b) menjavanje posteljnine enkrat na teden
  3. c) menjavanje igralcev, partnerjev; med menjavanjem straž je ušel
  4. č) menjavanje bivališča / menjavanje zaposlitve
  5. d) menjavanje učnih načrtov; menjavanje temperature
  6. e) menjavanje tople in mrzle dobe
SSKJ
menu tudi meni -ja [mení(ȋ) kosilo ali večerja v restavraciji, gostilni iz že izbranih jedi: naročiti, plačati menu; brezmesni, dietni menu; menu je cenejši / drugi menu ki je enostavnejši, cenejši; prvi menu ki je obsežnejši, dražji
// seznam jedi za to kosilo ali večerjo: sestaviti menu za cel teden; jedi, zapisane v menuju
SNB
metadón -a m (ọ̑)
sintetična snov, ki se uporablja pri zdravljenju odvisnosti od heroina, morfina: jemati metadon; odmerek metadona; Pacienti lahko enkrat ali dvakrat na teden raztopino metadona in soka odnesejo domov E agl. methadone, skrajšano iz (6-di)meth(yl)a(mino-4,4)d(iphenyl-3-heptan)one '6-dimetilamino-5-metil-4,4-difenil-3-heptanon'
SSKJ
misíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. skupina ljudi, izbranih in pooblaščenih za zastopanje določenih interesov širše skupnosti, navadno v meddržavnih odnosih, odposlanstvo: misija je nalogo uspešno opravila; sprejeti, voditi misijo / šef diplomatske, gospodarske, vojaške misije; misija Rdečega križa
     
    jur. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose
  2. 2. kar je komu zaupano, da naredi, opravi v korist določene širše skupnosti, navadno v meddržavnih odnosih; poslanstvo, naloga: imeti, izpolniti misijo; njegova misija je strogo zaupna / misija je trajala en teden; letalo so poslali na nevarno misijo / knjiž. kulturna, zgodovinska misija malih narodov; ekspr. doumela je svojo misijo v domači hiši
SNB
nacionálkin -a -o [nacijonalkin] prid. (ȃ) pog.
ki je v zvezi z osrednjo državno televizijo: nacionalkin program; nacionalkin proračun; nacionalkina oddaja; Dobili smo tudi informacijo, da je ta teden o posnetkih razpravljal nacionalkin nadzorni odbor E nacionálka
SSKJ
nadelávati -am nedov. (ȃ) alp. nadelovati: ves teden so nadelavali stezo v steno
● 
ekspr. začel ga je nadelavati z motiko tepsti, pretepati
SSKJ
nagráda -e ž (ȃ) 
  1. 1. kar se da komu kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: izročiti, odkloniti nagrado; mednarodna, občinska nagrada; na tekmovanju plesnih parov sta dobila prvo nagrado; nagrada za režijo, tekst; dobitnik nagrade / dati nagrado nagraditi
    // za nagrado je dobil teden dni dopusta / častna, odkupna nagrada; filmska, literarna nagrada / Nobelova, Prešernova nagrada; velika nagrada pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago
    // kar se dobi, če se izpolni določen pogoj: izžrebati, razpisati nagrado; denarna, knjižna, praktična nagrada / pri večjem nakupu da tovarna lepo nagrado / tolažilna nagrada / publ. najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi
  2. 2. plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: določiti, odobriti nagrado blagajniku društva; nagrada za nadurno delo / enkratna, mesečna nagrada / zastar. nagrada se plačuje od tiskarske pole honorar
SSKJ
najáviti -im dov. (á ȃ) narediti, da je prihod koga vnaprej znan: odprl je vrata in ga najavil; glasno najaviti gosta; najavil se mu je že teden dni prej
// narediti, da postane kaj vnaprej znano: na seji je najavil svoj odstop; najaviti zanimivo predavanje
    najávljen -a -o: ni ga sprejel, ker ni bil najavljen
SSKJ
naokóli prisl. (ọ̑) okoli: naokoli pogledati; greš lahko po bližnjici ali naokoli; več ur naokoli ni hiš; vsi naokoli so ostrmeli / vse naokoli je umazano od saj
 
pog. teden je brž naokoli brž mine; pog. naokoli govoriti ne o jedru stvari; pog. pridite kaj naokoli na obisk; prim. vsenaokoli
SSKJ
napájati -am nedov. (ā) 
  1. 1. dajati živali vodo: napajati krave, ovce; napajajo dvakrat na dan / gnati živino napajat; napajati se na potoku, pri studencu
  2. 2. nav. ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): sam ne pije, druge pa napaja; napajala sta jo z vinom in žganjem / gostili in napajali so jih ves teden
  3. 3. nav. ekspr. dajati, dovajati čemu vodo: izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto; dolino napaja široka reka / cvetlice je napajala samo rosa
  4. 4. dovajati gorivo, vodo, potrebno za delovanje, obratovanje: napajati parni kotel; letalo se napaja pred poletom / napajati toplarno s plinom oskrbovati
    // elektr. dovajati električno energijo: elektromotor napajajo baterije; jedrska elektrarna bo napajala celotno mestno omrežje; napajati oddajnik / naprave se hitro napajajo
    ● 
    knjiž., ekspr. napaja jih močna vera v lastne sile in sposobnosti jim daje moč, energijo
    ♦ 
    metal. napajati ulitek dovajati v livno votlino tekočo litino, da ne nastane lunker
    napájati se knjiž., ekspr.  zajemati, dobivati iz česa: realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja / že stoletja se mladi rod ob pravljicah napaja z lepoto in fantazijo
    // naslajati se, uživati: kako se napaja duša ob teh glasovih; željne oči so se napajale ob veseli otroški igri
SSKJ
napolníti in napólniti -im [u̯ndov. (ī ọ́) 
  1. 1. dati v kaj v tolikšni meri, da postane polno: napolniti košaro z jabolki; napolniti sode z vinom, steklenico z vodo; s plinom napolniti; s silo napolniti kaj / napolnil si je pipo in kadil
    // narediti, da pride kaj kam: vsak teden napolni vaze s cvetjem / ekspr. v hribih si je napolnil pljuča s svežim zrakom / napolniti program s kvalitetnimi deli / napolniti orožje z naboji nabiti
  2. 2. povzročiti, da postane kak kraj, prostor poln, zaseden: študentje so napolnili predavalnico; množica je napolnila trg
  3. 3. nav. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je napolnil oster krik; prostor je napolnila močna svetloba
    // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je napolnil molk; hrup je napolnil vse mesto / pesn. srce ji je napolnila žalost
    ● 
    ekspr. afera je napolnila stolpce časopisov veliko so pisali o njej; ekspr. dvorano so napolnili do zadnjega kotička popolnoma, čisto; ekspr. lica so se mu napolnila postala so okrogla; zredil se je; ekspr. pošteno si je napolnil želodec zelo se je najedel
    ♦ 
    elektr. napolniti akumulator, baterijo narediti, da pride v akumulator, baterijo toliko električne energije, kolikor je lahko sprejme; napolniti kondenzator narediti, da pride v kondenzator toliko elektrine, kolikor je lahko sprejme
    napolníti se in napólniti se postati poln: zaradi deževja so se struge napolnile do vrha / soba se je v trenutku napolnila / ekspr. oči so se ji napolnile s solzami; pren., ekspr. mera trpljenja se je napolnila
    napólnjen -a -o: s plinom napolnjen balon; napolnjena dvorana; do polovice napolnjena vreča
SSKJ
nastòp -ópa (ȍ ọ́) 
  1. 1. prikaz česa naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: pripraviti se za nastop; harmonikarski, pevski, telovadni nastop; nastop najboljših drsalcev, godalnega kvarteta / učenci so priredili nastop / pog. nastop na radiu, televiziji / njen nastop v glavni vlogi je navdušil gledalce / orkester ima po tri nastope na teden
    // sodelovanje, dejavna navzočnost pri športni, kulturni prireditvi: omogočiti najboljšim smučarjem nastop na olimpiadi
  2. 2. prikaz mnenja, stališča javno, pred občinstvom: predsednikov prvi nastop je prenašala televizija; njegovi nastopi na kongresih so vzbujali zanimanje / Prežihov književniški nastop; od prvih nastopov v revijah do samostojne pesniške zbirke je minilo več let / publ. uspešni nastopi naših podjetij na tujem tržišču / protestni nastopi študentov proti rasni diskriminaciji
    // nav. mn., ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: razšla sta se mirno, brez nastopov / mučila ga je s svojimi ljubosumnimi nastopi / knjiž. še na misel mi ne pride, da bi ti delala nastope neprijetnosti, težave
  3. 3. navadno s prilastkom vedenje, ravnanje: imeti dober, eleganten, simpatičen, uglajen nastop; s svojim nastopom navdušuje ljudi / ponosen je na svoj svetovljanski nastop / manjka mu prepričljivosti v nastopu
  4. 4. z rodilnikom izraža začenjanje česa: označiti nastop dejanja, stanja / knjiž.: nastop pomladi začetek; pred nastopom življenja na zemlji pred nastankom; z nastopom noči so postali vsi zaspani ko se je znočilo
    // pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru
    ♦ 
    jur. dilatorne ovire za nastop kazni; šol. imeti nastop opravljati učno uro, pri kateri se ocenjuje pedagoška sposobnost, strokovno znanje kandidata; vet. nastop poškodba noge ob zgornjem robu kopita, povzročena s kopitom ali podkvijo druge noge
SSKJ
nèpóln -a -o [u̯nprid. (ȅ-ọ̑ ȅ-ọ́) ki mu nekoliko manjka do polnosti: nepoln sod / nav., ekspr.: na službo je čakal nepolnih šest mesecev; v nepolnih treh urah so prišli na vrh / nepolna razlaga pomena
 
jur. nepolni delovni čas delovni čas, ki traja manj kot 42 ur na teden
SSKJ
obiskávati -am nedov. (ȃ) obiskovati: obiskavati prijatelje; obiskavati vsak teden / neredno obiskavati šolo
Število zadetkov: 150