Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
grmíčevje -a s (ī)
majhno, nizko grmovje: tu raste le redka trava in bodičasto grmičevje; nizko, okrasno grmičevje / skriti se v grmičevju
SSKJ²
hrastíčje -a s (ȋ)
mlad hrastov gozd: mlado, redko hrastičje / pod hrastičjem je rasla sočna trava pod mladim hrastovim drevjem
SSKJ²
hrestljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo hrestati: suha trava hrestlja pod nogami
SSKJ²
izsáhel -hla -o [issahəu̯] prid. (á)
knjiž. izsušen: izsahla trava, zemlja / izsahle ustnice
SSKJ²
jarníca -e ž (í)
nar. tolminsko (posušena) trava prve košnje; seno: sušiti jarnico
SSKJ²
jêčmen -éna m (é ẹ́)
1. kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz enocvetnih klaskov, ali njeno seme: mlatiti, sejati, žeti ječmen; mleti, phati ječmen; pražiti ječmen za kavo / jari, ozimni ječmen
2. gnojno vnetje lojnic v veki: dela se mu ječmen; imeti ječmen
♦ agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik; goli ječmen ki se pri mlačvi izlušči iz pleve; bot. mišji ječmen trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum murinum; etn. žeti ječmen po ljudskem verovanju zdraviti ječmen (v veki) z izgovarjanjem besed »ječmen žanjem« in s posnemanjem kretenj pri žetvi
SSKJ²
jezerína -e ž (í)
nar. trava na svetu, ki ga obdobno pokrije jezero: kositi jezerino
SSKJ²
júnijev -a -o prid. (ú)
star. junijski: junijevi dnevi / visoka junijeva trava
SSKJ²
káldrma -e ž (ȃ)
v balkanskem okolju cesta, ulica, tlakovana z debelim kamenjem: strma kaldrma
// kamniti tlak na taki cesti, ulici: med kaldrmo je zrasla trava
SSKJ²
kísel -sla -o [kisəu̯] prid. (í)
1. ki je ostrega okusa kot limona, kis: kisla pijača; kislo jabolko; grozdje je še kislo nezrelo; zelo kisel; kisel kot vrisk zelo / ima nekoliko kisel okus / kisel vonj / kisla vina
// ki je tak zaradi vrenja: repa še ni kisla / kisla smetana; kislo mleko / klobasa s kislim zeljem / ekspr.: tu je kisel zrak; ta kompot je že kisel pokvarjen, slab
// ki mu je dodan kis: solata je preveč kisla / pog. za večerjo bo kisel krompir krompirjeva solata; kisle kumarice kumarice, vložene v kis
2. ekspr. ki izraža, kaže nerazpoloženje, nejevoljo: kisel nasmeh / naredil je kisel obraz / bila je vedno kisle volje
// navadno v povedni rabi nerazpoložen, nejevoljen: zakaj si tako kisel; že ves popoldan je kisel
3. kem. ki tvori z bazo2 sol: kisla raztopina / kisla reakcija; kisle soli
● pog. kisla voda mineralna voda, slatina; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; ekspr. kislo vreme neprijetno, pusto
♦ agr. kisla krma silirana krma; kisla trava trava, ki raste na kislih tleh; kisla tla tla, ki vsebujejo mnogo humoznih kislin; bot. kisla deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih; zajčja deteljica; gastr. kisla juha juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; metal. kisla opeka opeka, obstojna v ognju; kisla žlindra žlindra, ki vsebuje mnogo kremena
    kíslo prisl.:
    kislo se drži; kislo gledati; kislo se nasmehniti; soli kislo reagirajo
    kísli -a -o sam.:
    ekspr. daj mi požirek kislega pijače kislega okusa; imam kislo v ustih kisel okus; vleči na kislo biti, postajati nekoliko kisel; dišalo je po kislem
SSKJ²
kosmátka -e ž (ȃ)
bot. trava z bočno sploščenimi klaski v latu, Eragrostis: mala, prava kosmatka
SSKJ²
kostréba -e ž (ẹ̄)
bot. visoka trava s svetlo zelenimi klaski v latu, Echinochloa crus-galli: strnišče, poraslo s kostrebo
SSKJ²
košeníčica -e ž (í)
1. nar. (pokošena) trava, seno: grabiti košeničico
2. bot. rastlina z nedeljenimi listi in navadno rumenimi metuljastimi cveti, Genista: barvilna, dlakava košeničica
SSKJ²
košenína -e ž (í)
1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto: na strmi košenini je le tu in tam rasel kak grm
// travnik sploh: za vrtom so imeli njivo in košenino
2. (pokošena) trava, seno: grabiti košenino
SSKJ²
kovílje -a s (ȋ)
nar. trava kraških pašnikov z dolgimi resami v cvetih; bodalica: planinsko cvetje in kovilje
SSKJ²
kŕma1 -e ž (ŕ)
hrana, navadno rastlinska, za živali: pripraviti krmo; krma za konje; zalogaj krme; jasli za krmo; koruza za krmo / svinjska, živinska krma / zelena krma
♦ agr. kisati krmo
// (pokošena) trava, seno: obračanje, sušenje krme / pokladanje krme živini
SSKJ²
kršín -a m (ȋ)
bot. visoka trava z ozkimi dlakavimi listi in trdimi koreninami; zlatolaska
SSKJ²
lásek -ska m (ā) nav. mn.
1. ljubk. manjšalnica od las: otrok ima samo nekaj laskov / božati po laskih; mehki otroški laski; njeni zlati laski
2. nitast okrasek za novoletno jelko, božično drevesce: razprostreti po jelki laske
3. mn., v zvezi marijini laski trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica: na travniku smo nabirali marijine laske
● pog., ekspr. niti za lasek ne popusti prav nič
♦ agr. laski na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; bot. koreninski laski enocelični izrastki rastlinske povrhnjice na koreninah
SSKJ²
látovka -e ž (ā)
bot. trava z ovalnimi klaski v latih, Poa: enoletna latovka; travniška latovka
SSKJ²
ledína -e ž (í)
1. neobdelana zemlja: kopati, orati ledino; krčenje ledine / neobdelana ledina; pren., ekspr. v tej stroki je povsod še trda ledina; orati ledino kritike, v kritiki
// opuščena, s travo zarasla njiva: kjer je nekoč raslo žito, je zdaj ledina; visoka trava na ledinah / pustil je zemljo v ledino ni je več obdeloval
2. star. s travo porasel svet: ledine so že zelene
Število zadetkov: 571