Fran > SSKJ

1. 1. star. petelin: petelinec je zaplahutal s perutmi in zakikirikal / rdeči petelinec je dosegel golobnjak / napel je petelinec in sprožil
2. 2. nav. mn., nar. ocvrta ali kuhana jed v obliki grebenčkov iz kvašenega ali nekvašenega testa z nadevom; grebenčki: Tedaj je prinesla strina slamnico mrzlih ajdovih petelincev (F. Bevk)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
   1. a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati
   2. b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati
   3. c) obrabe, porabe česa: poglodati, pomleti, ponositi
   4. č) manjšanja, nepopolnosti dejanja: pobrusiti
   5. d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: pobledeti, porumeneti / poblediti / poameričaniti, počlovečiti
   6. e) časovne omejenosti dejanja: pobrcati, pobroditi / poležati, posedeti
   7. f) časovnega zaporedja: pobesiti, poloviti
   8. g) same dovršnosti: poapniti, pobrisati, počastiti / pokositi, poorati
2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: poapnenje, pokritje
3. 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pobinkošten, pocesten, poimenski, pokostnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

podríčati se nar. gorenjsko  podrsati se: podričal se je po bregu

podríčan -a -o: breg je ves podričan
● nar. kmetje so prenašali koše .. oblečeni v podričane kožuhe (F. Finžgar) oguljene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

1. 1. z glodanjem pojesti: poglodati kosti
2. 2. nar. postrgati, podrgniti: ko so poglodali skledo, je gospodar vstal (F. Finžgar)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
   1. a) usmerjenosti dejanja čez kaj, skozi kaj, na celotno površino česa: prebresti, preiti, prekoračiti / prebiti, precediti, preluknjati / prekriti, prelepiti
   2. b) opravljenega premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: prehoditi, prejadrati, prepotovati / predrsati, pregaziti
   3. c) spremembe položaja, stanja: prečrpati, preliti, preložiti / predeliti, preklati / prebuditi / predrugačiti, preoblikovati
   4. č) stanja osebka, kot ga nakazuje osnovni glagol: predremati, preležati, presedeti
   5. d) ponavljanja, zapovrstnosti dejanja: prebirati, precepljati, preključevati / prebarvati, prebrusiti, prekontrolirati / pregorevati
   6. e) dosege zaželenega namena, cilja: preiskati, preizkusiti, premešati / prebiti se
   7. f) polnosti, visoke stopnje dejanja: preanalizirati, prečistiti, pregreti / prečakati, prečutiti
   8. g) same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): prebičati, predebatirati, prekolesariti, preleviti se
2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: preboj, prehod, preiskovalen, preležanina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
   1. a) približanja, primika k določenemu kraju: prijahati, pripeljati, pristopiti, priti / prijokati, priropotati
   2. b) usmerjenosti dejanja k določeni točki: prilepiti, pripeti, prišiti, privezati / prisesti
   3. c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: priliti, primešati, prizidati / priračunati, prišteti
   4. č) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: pričakati, pridobiti, priklicati / priučiti se za zidarja
   5. d) delnosti dejanja: prikrivati, pripreti / prirezati, pristriči
   6. e) začetka dejanja: prisluhniti, prisvetiti, prižgati
   7. f) istočasnosti, vzporednosti dejanja: prigrizovati, pripevati
   8. g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): prigoditi se, prijaviti
2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: pridelek; prihajanje; prizidek
3. 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pribrežen, prikot, primorje, prizemen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
   1. a) premikanja ali usmerjenosti v več krajev, smeri: razgnati, raznesti, razvoziti / razgrniti, razložiti po mizi / razblebetati, razglasiti novico / v zvezi s se razbežati se, raziti se, razleteti se / glas se razlega po dolini
   2. b) dejstva, da kaj ni več skupaj, v prvotnem položaju: razgrebsti, razriniti, razsuti / razpustiti, razširiti, raztegniti / razkoračiti se
   3. c) delitve, ločitve na več delov: razcepiti, razdeliti, razrezati, razstaviti
   4. č) nastopa stanja, navadno v veliki meri: razbesneti, razjeziti, razžariti / v zvezi s se razboleti se, razgovoriti se, razživeti se
   5. d) dosege zaželenega namena, cilja: razgreti, razmehčati / razhoditi nove čevlje / razbrati
   6. e) prenehanja obstajanja, stanja: razbliniti, razkrojiti, raztopiti / razdišati se
   7. f) nasprotnosti tega, kar pomeni glagol z drugo predpono: razbarvati, razčlovečiti, razelektriti, razorožiti, raztovoriti, razvezati
   8. g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): razbistriti, razcefrati, raztrgati / razcvesti se
2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: razbarvanje, razcepitev, razglasen, razhod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

1. 1. šumenje, šum: poslušati sopot iz potoka
2. 2. zelo ozka dolina z rečno, hudourniško strugo: sopoti in soteske
3. 3. sopara, sopuh: Topel sopot, ki so ga nadihale ponoči krave, ga je zajel (F. Godina)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

1. 1. narcisa: bila je pomlad in vzcvetele so prve tulpike; nabirati tulpike
2. 2. lokvanj: zavili sta na vratnice ob bereku, kjer so na vodi cvetele bele tulpike (F. Godina)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
   1. a) v zvezi s se usmerjenosti dejanja z višjega mesta, položaja na nižjega: ugrezati se, usedati se / ulekniti se
   2. b) premikanja stran: ubežati, uiti, uteči / umakniti se
   3. c) dosege zaželenega namena, cilja: ublažiti / uokviriti, ustekleničiti / udobrovoljiti, uenosmeriti, upokončiti / ubesediti, učlovečiti / udomačiti, upijaniti / uhoditi, uigrati se / upliniti, utekočiniti se
   4. č) v zvezi s se zmanjšanja česa kot posledice dejanja: ukuhati se, uskočiti se, usušiti se
   5. d) v zvezi s se napake, pomote pri dejanju: umeriti se, uračunati se, ušteti se
   6. e) povzročitve škode, poškodbe z dejanjem: urezati, ustriči / usekati se
   7. f) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): ubraniti, uloviti / uleči se
2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: udor, udoren, udrtje, usedlina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

1. 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z v za izražanje
   1. a) premikanja ali usmerjenosti v notranjost česa: vkorakati, vpluti / vstopiti v hišo / vbočiti, vlomiti / vpasti v besedo
   2. b) spravljanja česa v omejen prostor ali v snov: vliti, vnesti / vtakniti v odprtino / vcepiti, vgnesti / vdihniti
   3. c) spravljanja česa v kaj za dosego določenega namena: vkuhavati, vlagati sadje; vplačati, vsejati
   4. č) dajanja, nameščanja česa v kaj kot sestavni del: vgraditi, vlepiti; vpisati, vpoklicati, vračunati / vplesti v pripoved
   5. d) delanja česa v kaj, v notranjost česa: vbrusiti, vklesati / vžgati znamenje v kaj / včrtati, vrisati trikotniku krog
   6. e) prizadevanja, da bi kdo sprejel kaj za svoje: vcepljati, vsiljevati / vbijati komu kaj v glavo
   7. f) v zvezi s se prilagajanja, povezovanja, duševnega poglabljanja: vrasti se, vživeti se v okolje / vživeti se v koga
2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vbod, vhoden, vrinjenec
3. 3. v sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: vnaprej, vtem, vtretjič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

1. 1. ki dosega visoko stopnjo
   1. a) glede na razsežnost, ant. majhen: velik človek; ima velik nos; velika ladja, soba; dvorišče zavzema veliko površino; srednje veliko stanovanje; velik kot gora / veliko mesto; vas ni velika; Amerika, njihova velika soseda
   2. b) glede na merljivo količino: velik del proizvodnje izvozijo; ekspr. dobiti kaj za velik denar; zelo velik dvig cen; velike količine hrane; priti z veliko zamudo / publ. to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno
   3. c) glede na število sestavnih enot: velik kolektiv; velika družba, skupina / bil je velik pogreb udeležilo se ga je veliko ljudi; veliko podjetje podjetje, ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev
      // število a je večje od b
   4. č) glede na dolžino: dela velike korake / kamen v velikem loku zleti v vodo
   5. d) ekspr. glede na trajanje: velika časovna enota / dočakati veliko starost visoko
   6. e) glede na možni razpon: ima velike načrte; ima velik talent; jesti z velikim tekom; biti sprejet z velikimi častmi / pri delu je potrebna velika natančnost; med njimi so velike razlike / velike želje; možnosti niso velike / čutiti veliko olajšanje; imeti veliko zaupanje v koga
   7. f) glede na čas življenja: imata že velike otroke / kaj boš, ko boš velik
   8. g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: velik klanec; velika gneča / trgovina ima veliko izbiro / velik napor / ekspr.: je velik jedec; on je velik otrok otročji, naiven
   9. h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: velik veter; velika rušilna moč / velika bolečina; velika vnema / veliki upi; njena ljubezen je velika; zgodila se ji je velika nesreča
   10. i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: velik rudnik; velika kmetija
   11. j) glede na pomembnost: velik dogodek; naredil je veliko napako; velika tatvina / ekspr. izreči velike besede / postati velik umetnik, znanstvenik
2. 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost: dva hektara velik travnik; za dlan velika površina
   ● star. bil je že velik dan bilo je že zelo svetlo; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. za gledališče je bil ta igralec veliko odkritje proti pričakovanju zelo dober, uspešen; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. velik v bahanju, majhen v dejanju

velíki -a -o sam., nar.  véliki: zgodilo se je nekaj velikega; eni kradejo po malem, drugi po velikem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni; prim. več, večji, veliki, veliko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

1. 1. določna oblika od velik:
   1. a) veliki kazalec ure; mali in veliki krožniki; zvoniti z velikim zvonom; male in velike črke; velika skakalnica; mala in velika začetnica
   2. b) pog. veliko pivo
   3. c) veliki narodi; veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal
   4. č) puška z velikim dometom
   5. d) te velike razlike so se še povečale
   6. e) kaj študira tvoj veliki sin
   7. f) veliki klanec je za nami
   8. g) vem za njegovo veliko bolečino
   9. h) velika kmetija je propadla
   10. i) poročati o velikem dogodku / veliki slovenski pesnik; Amerika, njihova velika soseda / odšel je v veliki svet; gostilna je stala ob veliki cesti / Velika Britanija; kot pristavek k imenu Peter Veliki
2. 2. v zvezi velika potreba izločanje blata: mala in velika potreba / iti na veliko potrebo
   ● veliki hlapec hlapec, ki vodi druge hlapce na kmetiji; star. veliki srpan avgust; star. veliki traven maj; ekspr. prišel je njegov veliki trenutek dobil je priložnost za pomemben uspeh; veliki voz ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; ekspr. obešati kaj na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; velika dekla dekla, ki vodi druge dekle na kmetiji; ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli čez (veliko) lužo Atlantski ocean; nar. velika maša veliki šmaren; velika matura nekdaj zaključni izpit po višji srednji šoli; velika nagrada pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago; velika plošča (gramofonska) plošča s premerom 30 cm
   ♦ anat. veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; veliki krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; velika medenica zgornji del medenice; astr. Veliki medved; bot. veliki jesen jesen z golimi cveti, Fraxinus excelsior; velika kopriva kopriva z večjimi, pri dnu prisekanimi listi, Urtica dioica; velika zraščenka užitna goba, zraščena iz številnih betov, ki imajo s strani nasajene klobučke, Grifola frondosa; film. veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko; velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala; fiz. velika kalorija kilokalorija; geom. velika os elipse najdaljši premer elipse; velika polkrožnica polkrožnica nad veliko osjo elipse; kem. velika molekula makromolekula; lingv. veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; lov. veliki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; velika divjad zlasti večja in zaradi načina lova pomembna divjad; mat. velika poštevanka sistem produktov po dveh celih števil od 10 do 20; muz. veliki interval; velika seksta, sekunda, septima, terca; navt. veliki jambor jambor, drugi od spredaj; veliko jadro spodnje največje jadro na glavnem jamboru jadrnice z več jambori; rel. veliki četrtek zadnji četrtek pred veliko nočjo; veliki duhovnik pri starih Judih najvišji duhovnik in hkrati predsednik velikega zbora; veliki šmaren praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki teden teden pred veliko nočjo; veliki zbor pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče; velika sobota zadnja sobota pred veliko nočjo; soc. veliki kmet kmet, ki ima navadno nad 10 ha zemlje; velika družina razširjena sorodstvena skupnost, ki temelji na skupnem družinskem predniku in nedeljivosti družinske lastnine; šah. velika kombinacija kombinacija, ki sestoji iz velikega števila potez; velika rokada rokada na damino stran; šport. veliki rokomet rokomet, pri katerem je na igrišču enajst igralcev; zgod. veliki inkvizitor vodja španske inkvizicije; velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno; zool. veliki metljaj; veliki vrtni polž; velika sinica

véliki -a -o sam.: publ. sestanek štirih velikih predstavnikov velesil Velike Britanije, Francije, Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; narediti kaj velikega; na veliko na veliko trgovati z žitom; na veliko zapravljati; prim. več, velik, veliko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
   1. a) premikanja ali usmerjenosti s česa, odkod, kam: zbezati iz koša; zbiti klobuk z glave; zlesti na drevo, zriniti vstran, zvoziti drva iz gozda
   2. b) druženja, kopičenja: zbiti deske; zbrati, zgrabiti seno; zliti skupaj, zrasti se
   3. c) začetka dejanja: zbezljati, zdirjati, zdrveti
   4. č) stanja kot rezultata dejanja: zbombardirati, zbrisati, zdresirati, zdrgniti
   5. d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: zblazneti, zbledeti, zboleti, zdaniti se, zmračiti se, zmrzniti / zgostiti, zjekleniti
   6. e) dosege zaželenega namena, cilja: zberačiti, zvabiti
   7. f) same dovršnosti: zgoreti, zgraditi, zravnati / zlagati se
2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: zbiranje, zbledelost, zrastlina
3. 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: zbliza, zdaleč, zdoma; prim. iz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
   1. a) usmerjenosti dejanja za kaj: zaiti, zaostati / zagraditi, zajeziti / zapogniti, zavihati
   2. b) usmerjenosti dejanja čez kaj tako, da odprtine, vdolbine ni več: zagladiti, zamazati / zasnežiti
   3. c) usmerjenosti dejanja v notranjost česa tako, da kaj tam s svojim delom ostane: zadreti, zasaditi / zaglodati se, zajesti se
   4. č) odklona od prave poti, mere: zabloditi, zaiti / zadeliti se, zagovoriti se / zasedeti se
   5. d) izgube, porabe česa: zakockati, zapiti
   6. e) časovne omejenosti dejanja: zacincati / zacepetati, zahlastati
   7. f) začetka dejanja: zagospodariti, zajokati, zavladati
   8. g) same dovršnosti: zakikirikati, zakričati / začutiti, zaželeti / zapisati, zaščititi
2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: zagovor, zajedav, zapis
3. 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: zadoben, zamejstvo, zatilje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

1. 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: bojevati se za svobodo; bojevati se s sovražnikom; pren. dvom se bojuje z upanjem; bojevati se sam s seboj; vse življenje se je bojeval z revščino
2. 2. zelo si prizadevati za kaj: dolgo se je bojeval za dekletovo naklonjenost; bojevati se za pravico z besedo in peresom
   ● publ. bojevati se z ramo ob rami skupaj, složno

bojeváti star.  udeleževati se oboroženega spopada, boja: Če niso ti [konji] zate, moraš peš bojevati (F. Levstik) / knjiž., z notranjim predmetom bojevati boj z okupatorjem; pren. bojuje hude duševne boje

bojujóč se -a -e: bojujoč se za most, je padel; bojujoče se države

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

1. 1. goreti z zaganjajočim se plamenom: na ognjišču faflja ogenj
2. 2. nerazločno govoriti s prizvokom, ki je podoben glasu f: slabo smo ga razumeli, ker je fafljal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.