Zadetki iskanja
Svetokriški
Matiolus m osebno lastno ime Matiol: Sprizhat nam morio, Frater Stephanus, kateri je bil obnoril, Matthiolus im. ed., kateri je bil posherl en kamen, s' katerem ſe je imel sadavit (III, 421) Morda je mišljen Péter Andrêj Matiól iz Siene (1500–77), zdravnik, ki je prevedel in izdal Dioskuridova dela s komentarjem.
Svetokriški
mrtev -tva prid. mrtev: v'Nebu pogleda, inu prezei mertu im. ed. m doli pade ǀ Iulianus mertou im. ed. m doli pade ǀ sdrau, ali bolan, shivu ali martou im. ed. m ǀ ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ taisti mertvi im. ed. m dol. nijma v'ſvoim trupli ſerza ǀ odgovori ta mertui im. ed. m dol. ǀ ti ſi mertua im. ed. ž dusha, inu s'truplam bosh v' paku pokopana ǀ zherna kakor tinta rata, dol martua im. ed. ž pade ǀ voda v'shternah martua im. ed. ž ſtoy, ſe negane ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva im. ed. ž padla ǀ leta grob je bil nouu, v' katerem she obenu mertvu im. ed. s truplu nej bilu ǀ martvu im. ed. s truplu par nagu venem kotu je leshalu ǀ mi purmanom glave ſeizhemo, kakor ſaurashnikom, po kuhini vſe mertvu im. ed. s, odertu, inu kryvavu leshy ǀ en Beſednik h' zhaſtu tiga mertviga rod. ed. m je pred folkam govuril ǀ ſo dobre vole, inu na dusho tiga mertuiga rod. ed. m nihdar nespolnio ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga rod. ed. m povedali ǀ G. Bug s'mertue rod. ed. ž shivine Koshiz mu je bil guant ſturil ǀ ga je v' uſta tlazhil timu mertvimu daj. ed. m Goſpudu ǀ k' temu martvimu daj. ed. m ſo dua velika hleba kruha pokopali ǀ velika zherna pſsa planio k'temu martvimu daj. ed. s truplu ǀ per timu mertvimu daj. ed. s truplu je vahtal ǀ vprasha tiga mertviga tož. ed. m ži., saKaj tu sheli vejdit ǀ ſmerti je vſel v'Bethani tiga mertuiga tož. ed. m ži. lazeruſa ǀ ti hozhesh martviga tož. ed. m ži. imejti Eliseuſsa ǀ najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo tož. ed. ž leſhezho ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo tož. ed. ž sheno Tabitho ǀ S. Ioannes to mortvo tož. ed. ž Druſillo je bil oſhivil ǀ en lazhen lev je varval mertvu tož. ed. s truplu eniga Preroka ǀ meih … s'ſvojo ſapo tu mertuu tož. ed. s vogle oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem or./mest. ed. m Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom or./mest. ed. m ſijnom ǀ je bil shal v' tu meſtu Arbee ſe jokat nad ſvojo mertvo or. ed. ž sheno Saro ǀ vſaj mertua im. dv. m bomò vkuppaj leshala ǀ kateri ſo mertvi im. mn. m leshali, ſo gori vſtali ǀ Vſtanite gori mertui im. mn. m, inu pridite h'ſodbi ǀ ti parvu roijeni martui im. mn. m postaneio ǀ oſhivij taiste, kateri ſo polovizo martvi im. mn. m ǀ sledni bi bil menil de ſo martuij im. mn. m ǀ nikar li shivi temuzh tudi martvij im. mn. m ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ ſe naideio taku hudobni, de yh preklinaio martue im. mn. m v' grobi ǀ tize mertve im. mn. ž ſo na semlo padale ǀ sa tigo volo is lufta mertue im. mn. ž na semlo padaio ǀ teh mertvih rod. mn. jame ſe ſo odperle ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti ǀ veliku martvih rod. mn. je bil oshivil ǀ je k'nam prishal en Arzat, kateri imà to pravo arznio Elixier vitæ, katera s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh ſtury mozhne, s'martveh rod. mn. shive ǀ per vſyh folkah ſo imeli leto sapuvid tem mertvem daj. mn. pomagat ǀ Pravizhnishi je tem mertuem daj. mn., kakor pak tem shivim pomagat ǀ Te mertve tož. mn. m ſo skuſi ukna na gaſſo metali ǀ Jeſt ſim ta pravizhni Rihter poſtaulen ſodit shive, inu mertue tož. mn. m ǀ kateri s'ſvoio S. gnado te ſtare inu polovizo martve tož. mn. m greshnike, inu greshinze supet oshivy ǀ kateri ſo te martue tož. mn. m kakor eni golufne leſize ogolufali ǀ taiſte mertua tož. mn. s trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ v'grobah per teh mertvih mest. mn. prebiva ǀ v'mej mertuimi or. mn. naſhe shivejne
Svetokriški
nebeški -a prid. nebeški: Ta je taisti Nebeſhki im. ed. m kruh, s'katerim Elias ſe je shpishal ǀ ta Nebeshki im. ed. m shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni ǀ V'Kateri ta pravi Nebeshi im. ed. m shaz Christvs Iesus je bil sKrit ǀ Ie eno nuzh ta Nabeſhki im. ed. m shenin na dauri ſvoje duhoune Naveste tarkal ǀ Vſmileni G: Bug, inu krajl Nebeshiki im. ed. m ǀ Tebe pak, o Gospud Bug Neheſhki im. ed. m ozha pohleunu proſsim ǀ Manna, ali taista spisha Nebeſhka im. ed. ž je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Kaj vam danaſs govori ta NebeshKa im. ed. ž Reſniza Chriſtus Ieſus ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka im. ed. ž danaſs ſi Kronana s'ſvejsdamy ǀ ſonze NebeſhKu im. ed. s naſs gajshla s'tuliKain shtrajfingi ǀ Tu Nebeshku im. ed. s krajleſtvu je enaku enimu shenfovimu sernu ǀ pres lona Nebeſhkiga rod. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga rod. ed. m je padla ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim gvantam ſvoje Nebeſhke rod. ed. ž gnade ǀ jest ijh morem ozhetu Nebeshkimu daj. ed. m pokasat ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu daj. ed. m ǀ vezh ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski; kakor Nebeſhki daj. ed. ž ǀ k'tej Nebeſhki daj. ed. ž vezherij ǀ sdaj bi ſe troshtala ta vezhni Nebeſhki tož. ed. m shaz doſezhi ǀ imamo premishluati ta Nebeshki tož. ed. m grosd Chriſtuſa Iesuſa ǀ Christus naſs je danaſs nauuzhil Ozheta Nebeſhkiga tož. ed. m ži. sa ſledni dar pohleunu sahvalit ǀ ſam bodem ozheta Nebeshkiga tož. ed. m ži. sa vaſs proſsil ǀ vſy shelite to krono Nebeſhko tož. ed. ž ǀ To sgubleno erbszhino Nebeshko tož. ed. ž supet ſmo bilij doſegli ǀ hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko tož. ed. ž ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo volo, sa Nebeſhku tož. ed. s veſelje ǀ je shal v'zerku krajleſtvu nebeſhu tož. ed. s iskati ǀ bodete sagviſheni Nebeshku tož. ed. s krajleſtvu sadobiti ǀ je shla v'NebeſhKu tož. ed. s Krajleustvu ǀ malu yh bo v'Nebeshku tož. ed. s Krajleſtvu prishlu ǀ Sedij Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim mest. ed. m ſtoli ǀ ſi shlushio en velik lon v'Nebeſhkim mest. ed. s krajlevſtvi ǀ na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm mest. ed. s krajleustvi ǀ prèd tem Nebeſhkim or. ed. m Rihtariam bo ſtal ǀ je vidil pred Krajlom Nebeſhkom or. ed. m stati ǀ vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom Nebeshkim or. ed. m ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal, oskerbel, inu is Nebeshkem or. ed. m lonam polonal ǀ Glihi vishi ſe sgodij s'to Nebeſhko or. ed. ž ſpisho ǀ ſte ſpishani s'to Nebeshko or. ed. ž Manno S. R: Teleſsa ǀ de bi gorezhi ratali kakor ſo ty Nebeſhki im. mn. m Seraphini ǀ v'katerem ſe najdeo vſy shazi Nebeshki im. mn. m ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj im. mn. m veliku veſſejle oſnanio ǀ mozhy Nebeſhke im. mn. ž ſe bodo od ſtraha treſle ǀ Vrata Nebeshke im. mn. ž … ſe ſo odperle ǀ ne vidite de vrata Nebeshka im. mn. s ſo vamm odperte ǀ tulikajn kron Nebeſhkih rod. mn. sgubite ǀ vſyh troshtu Nebeſhkyh rod. mn. polne te sazhete S. Boshizhne prasnike ǀ Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad, darij inu shazu Nebeshkijh rod. mn. je zhloveku dal ǀ cilu na shazhe Nebeſhke tož. mn. m je bil posabil ǀ Sam Bug je vabil Angele vſhivat te troste Nebeshke tož. mn. m ǀ aku vy tam gori vſhivate taiste Nebeſshke tož. mn. m troshte ǀ S: Peter, katerjmu je bil kluzhe NebIshke tož. mn. m dal ǀ de bi molili, inu Nebeſhke tož. mn. ž rizhi premiſhluali ǀ takrat bosh li miſlil na Nebeſhke tož. mn. ž ſkriunusti ǀ mij pak s'S. Rus. T. ſi odpremo vrata Nebeſhke tož. mn. ž/s ǀ s'Kusi taiste Nebeſhke tož. mn. ž/s vrata noter poſtè → nebeski
Svetokriški
obrnjen -a prid. obrnjen, usmerjen: je imel herbet obernen im. ed. m pruti grosdu ǀ S. Peter ſe ſposna s' tiga napek oberneniga rod. ed. m krisha ǀ je imel oblizhe obernenu tož. ed. s pruti grosdu ǀ li na semlo ozhy vashe miſli obernene tož. mn. ž imate ǀ try leteh urat ſo bile obernene im. mn. ž/s pruti ſonzhnimu prihodu
Svetokriški
odsvetovati nedov. odsvetovati: hudizh y sazhne odſvetovat nedol., de bi neshla ǀ Poberiſe prozh od mene Satan, kir meni hozhesh od ſvetovat nedol., de bi ſe nepuſtil krishat ǀ jest ſim tebi odſvetoval del. ed. m de bi ne bila shla ǀ Peter mu je odſvetoval del. ed. m, inu branil ǀ S. Hieronymus je od ſvetoval del. ed. m tej dekelzi Euſtachi na Boshy pot hodit ǀ sapuvid je meni odſvetouala del. ed. ž ǀ ta druga sapuvid pak je njemu odſvetvala del. ed. ž
Svetokriški
opasan -a prid. opasan: kaj s'ene ledje ſo lete, katere S. Peter opaſſane tož. mn. ž/s sapovej imeti ǀ ta more nar pervu ſuoje ledje opaſsane tož. mn. ž/s imeti ǀ tudi on je imel opaſane tož. mn. ž s'enem ſlatem paſam ſvoje Nebeſke perſij
Svetokriški
oživeti -im dov. 1. oživeti: Leta sgubleni Syn je bil ſebe skuſi greh umuril, oshiveiti nedol. pak ſam od ſebe bres gnadec boshie nei mogal ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo sheno Tabitho, inu oshivj 3. ed. 2. oživiti: Sakaj Chriſtus tulikajn ſe pomuia kadar hozhe Lazaruſa oshiveti nedol. ǀ ne samorem njega vezh oshivèti nedol. ǀ de bi vſe oshivela del. ed. ž, inu isvelizhala oživeti se poživiti se: tiga je bil k' enimu ſtudenzu pelal, de ſe je bil oshivil del. ed. m ǀ de bi ty shejni, inu potrebni ſe oshiveli del. mn. m
Svetokriški
Paludanus m osebno lastno ime Paludan: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Paludanus im. ed. (III, 428) Péter Paludán, srlat. Petrus de Palude (pribl. 1275–1342), teolog, pariški nadškof, dominikanec
Svetokriški
papež -a m papež: Papesh im. ed. Cajus od S. Sebaſtiana pravi ǀ ſamkaj lepu ſe raimaio beſſede S. Grogoria Papesha rod. ed. ǀ de bi ſe ſamimu Papeshu daj. ed. ſpovedal ǀ je bil od Chriſtuſa sa Papesha tož. ed. poſtaulen ǀ Kadar Papeſha tož. ed. isvolio ǀ ſo imeli dobro miso per Papeshu mest. ed. ǀ ta Vuzheni Mauritius Breſcius je taku govuril pred Papesham or. ed. Sixtam V. ǀ Sveti Papeshi im. mn. ſó dalli danaſs takorshnem popolnama odpuſtike vſyh grehou ǀ taistu snamine na kateru je bil perbit, krajlij Ceſarij, inu Papeshij im. mn. na varh suoje glave noſsio ǀ Se neshona ni Ceſſariou, ni Papeshou rod. mn., ni bogatiga, ni vboſiga ǀ kronane glave teh Papeshu rod. mn., Cardinalu, shkofu, inu shegnanih Maſhniku ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius, v' mej krajli David, v'mej Papeſhi or. mn. Peter ← stvnem. bābes, pābes ← lat. pāp(p)ās ‛papež’ < ‛skrbnik, vzgojitelj, oče’ ← gr. πάπ(π)ας ‛oče’
Svetokriški
Parma ž zemljepisno lastno ime Parma: Pishe S. Peter Damianus, de v'tem meſti Parma im. ed. ſe je bil eden v' sheno ſvojga blishniga salubil (II, 372) Parma, mesto v severni Italiji
Svetokriški
Pet. krajšava osebno lastno ime Peter: kakor nam je hotel dati ſaſtopit S. Pet. im. ed. Chryſologus (II, 8) → Peter, → Petrus, → Krizologus
Svetokriški
Peter -tra m osebno lastno ime Peter: s: Peter im. ed. ſe oberne pruti Lashki Desheli, inu pride v'Rim ǀ de ſi lih tudi S. Peter im. ed. Damianus Se je podstopil rezhi ǀ kaj tedaj s'en vrshoh more biti vuprasha S. Peter im. ed. Chriſologus ǀ Tashzha S. Petra rod. ed. je veliKo vurozhino imela ǀ sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim k' S. Petru daj. ed. ǀ kluzhe od Nebeſſ je bil dal S. Petru daj. ed. ǀ Christus, kadar je hotel sydat ſvojo katolish kershansko Cerku sa grund je bil poklizal dva brata, Petra tož. ed., inu Andrea, katera sta bila Ribizha ǀ Per Salamonu je bil s' ſvojo modruſtio … per Petru mest. ed. s' ſvojo lubesnio ǀ urshoh imam tebi s' S. Petram or. ed. rezhi 1. Sv. Péter (pribl. 0–64), apostol 2. → Damian(us) 2. 3. → Krizologus; → Petrus
Svetokriški
Peter Varadin - -a m osebno lastno ime Petrovaradin: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali, v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini mest. ed. (IV, 171) Pétrováradin, utrjeno mesto s trdnjavo na desnem bregu Donave nasproti Novega Sada v Vojvodini
Svetokriški
Petrov -a prid. Petrov: ſama ſeniza Petrava im. ed. ž ſledniga bolnika je oſdravila (II, 200) ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau, Regeringo Noeſſavo, Zhednoſt Samuelavo, oblaſt Petravo tož. ed. ž (IV, 28) → Peter 1.
Svetokriški
Petrus m osebno lastno ime Peter: ti ſi Petrus im. ed. inu na leto skalo hozhem jeſt sydati mojo Cerkou ǀ nam naprej poſtavi s. Petrus im. ed. Chryſologus ǀ S. Petrus im. ed. Damianus ǀ pravi Petrus im. ed. Cellensis ǀ pishe Petrus im. ed. Maffæus ǀ piſhe Petrus im. ed. Bleſſenſis ǀ Leto reſnizo S. Catharina Senenſis je dobru posnala, v' tem kir enkrat Petrus im. ed. Raymundus Capuanus nje Spovednik je proſſil ǀ Petrus im. ed. Bercorius je djal ǀ Pishe tudi Petrus im. ed. de Natalibus ǀ piſhe Petrus im. ed. De Natanael ǀ bi nam mogal sprizhat Petrus im. ed. Cocles Minih S. Bernarda ǀ Nam bo poterdil Petrus im. ed. de Alcantara ǀ kakor pishe Petrus im. ed. Pictavienſis ǀ Petrus im. ed. Tornacenſis odgovorj ǀ Petrus im. ed. Diaconus je vidil S. Duha sydeiti ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Petrus im. ed. Choriacenſis ǀ je imel velik urshoh Petrus im. ed. Ribadineria od S. Bernarda rezhi ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus im. ed. Antonius Homodei ǀ Martinus del Rio pishe od eniga Richteria s' imenam Petrus im. ed. 1. → Peter 1. 2. → Krizologus 3. → Damian(us) 2. 4. → Celensis 5. → Mafeus 6. → Blesensis 7. → Rajmundus 8. → Berhorius 9. → Natalibus 10. → Natanael; → Peter
Svetokriški
Piktaviensis m osebno lastno ime kakor pishe Petrus Pictavienſis im. ed. ǀ kakor ta Vuzheni Peter Pictavienſis im. ed. je ſapiſſanu puſtil (V, 339) Verjetno je mišljen Péter Dúnajski (12. stol.), učenec Gilberta iz Poitiersa, srlat. Pictavium, danes frc. Poitiers; → Piktavija.
Svetokriški
pisati pišem nedov. 1. pisati: nej snal ni brat, ni piſſat nedol. ǀ ſposnam de teshku je ſlovensku piſsat nedol., inu cilu nej mogozhe v'taki vishi piſsat nedol., de bi vſim sadosti mogal sturiti ǀ kar iest dellam, ali pishem 1. ed. ǀ kakor pishe 3. ed. S. Grogor ǀ kar piſhe 3. ed. S. Antoninus ǀ Od eniga druſiga miniha tudi piſſe 3. ed. ǀ Ludovicus de Ponte, taku piſse 3. ed. ǀ pishè 3. ed. S. Peter Damianus ǀ Metaphraſtes pjshe 3. ed. od naſhiga Lubiga S. Blasha ǀ Naturalisti pisheio 3. mn. ǀ S. Euangeliſti pisheo 3. mn. od dveh s'tem hudim obdanih ǀ ſò fable, kar Poèti piſheio 3. mn. ǀ od Diogena piſheo 3. mn., de po dnevi s' Luzhio po plazi je hodil ǀ kakor s. Genueva, od katere pishejo 3. mn. ǀ kakor piſhejo 3. mn. ti Poeti od Boga Iupitra ǀ Hiſtorici piſſeio 3. mn. od Hriba Olimpus ǀ mu piſſejo 3. mn. en takorshen lijſt ǀ Phiſheio 3. mn. Poeti de Actæon firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano ǀ je piſſal del. ed. m en lyst po cellom ſvejtu ǀ S. Grogor je bil piſsal del. ed. m Brunichildi Krajlizi ǀ je enkrat enimu ſpovedniku taku piſal del. ed. m ǀ Goſpa Aloysia mu je bila piſſala del. ed. ž ǀ kakor ſo ſlovenzi piſsali del. mn. m 2. opisovati: En lep mirakel pishe 3. ed. Dominicus Marcheſius od miloſti Boshje
Svetokriški
poklican -a prid. poklican: padar je bil poklizan im. ed. m, leta uprasha Gospo, zhe ima rute ſa flajshtre ǀ taiſto nuzh je bil Peter poklizan im. ed. m pred Rihto Boshjo ǀ na ſodni dan bò s'temi pravizhnimi poklizana im. ed. ž ǀ vſy bomo k'ſodbi, inu k'rajtingi poklizani im. mn. m ǀ veliku je poklizanih rod. mn., malu pak isvolenih
Svetokriški
potegniti -nem dov. 1. potegniti: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi: veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti: takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti: Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se: takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja): zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti: nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor: ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter: dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti: krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se: kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati: kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati: ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
Svetokriški
potrpljenje -a s 1. sočutje: una boga sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi, s'katero tulikain poterplejna rod. ed. imate, kakor de bi s'kamena bila ǀ s'vamij nebò poterplejna rod. ed. imel, ampak bodò djali, kumaj ij je ǀ s'poterplejna rod. ed. nad namy ſe jokajo ǀ Peter govori is lubesni, inu is poterpleina rod. ed. katiru pruti Tebi je imel ǀ imi ti vſaj poterplejne tož. ed. s' JESVSAM, inu pogledaj koku terdu ſo ga sveſali, de sput nohty kry mu vun shuiga ǀ de bi vſy skupaj perſerzhnu poterplejne tož. ed. s' Chriſtusam imeli ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu v'potrebi napumozh priti, poterplèjne tož. ed. shnim imeti ǀ veliko shalost inu poterplènie tož. ed. prutu timu bolnimu ijskashe ǀ to bi s' velikem poterplejnam or. ed. te Boshie vſta obriſala 2. potrpljenje: lety troshtaio edn tiga druſiga s' ſvetmy beſſedamy, de bi imeli poterpleine tož. ed. v' ſvojm teshkim ſtanu imeti na semli ǀ do ſehmal jest ſim molzhal, inu poterplènje tož. ed. imel
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 94
Dostopnost