se1 sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é) naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
sim.. [poudarjeno sím] varianta predp. sin.. pred b, f, p |so..; z/s, skupaj| simból, simfoníja, simpatíja
Pravopis
sin.. [poudarjeno sín] predp.; pred l, , s varianta si.., pred b, f, p varianta sim.. |so..; z/s, skupaj| sinápsa, sindétičen, sinhroníja, sinkretízem; silépsa, simetríja, sistém; simból, simfoníja, simpatíja
Pravopis
strán1 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ)
1.
a) ~i neba; leva ~ telesa; vrt na zadnji ~i hiše; veter piha z zahodne ~i; poud. druga ~ medalje |drugi, nasprotni vidik|; urad. dobiti odobritev s ~i pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa
b) dobre ~i poletja; Po eni ~i zdravilo pomaga, po drugi ~i škoduje; biti po materini ~i Slovenec; prestopiti na nasprotnikovo ~, na ~ nasprotnikov
2. s ceste zaviti na ~; pripeljati s ~i; poud. od ~i kaj izvedeti |posredno, ne naravnost|; prakt.sp. dati kaj na ~ odložiti; prihraniti; shraniti; poud. stati komu ob ~i |pomagati komu, podpirati koga|
3. končati besedilo na sredini ~i; pri navajanju vira Slovenski pravopis 1962, stran 35
1.
a) ~i neba; leva ~ telesa; vrt na zadnji ~i hiše; veter piha z zahodne ~i; poud. druga ~ medalje |drugi, nasprotni vidik|; urad. dobiti odobritev s ~i pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa
b) dobre ~i poletja; Po eni ~i zdravilo pomaga, po drugi ~i škoduje; biti po materini ~i Slovenec; prestopiti na nasprotnikovo ~, na ~ nasprotnikov
2. s ceste zaviti na ~; pripeljati s ~i; poud. od ~i kaj izvedeti |posredno, ne naravnost|; prakt.sp. dati kaj na ~ odložiti; prihraniti; shraniti; poud. stati komu ob ~i |pomagati komu, podpirati koga|
3. končati besedilo na sredini ~i; pri navajanju vira Slovenski pravopis 1962, stran 35
Pravopis
Pravopis
Pravopis
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
Pravopis
Pravopis
vz.. predp.; pred s, š varianta v..; pred s, , ž varianta u..3; pred f, h, p, t varianta s..5; pred b, d, g, l, m, n, r, v varianta z..4 |gor|
I. izpredložna glag. vzbóčiti, vzbújati, vzdígniti, vzdrževáti, vzéti, vzgojíti, vzkalíti, vzletéti, vzmetíti, vznemíriti, vztrepetáti, vztrájati, vzvráten; vsíliti, vstáti, vštríc; usápiti se, uslíšati, usmíliti se, ustváriti, ušpíčiti, uzakóniti, uzréti, užalostíti, užéjati, užgáti, užíti, užlébiti; sfrčáti na vejo, shodíti, shraníti, splézati na kaj, splávati, spočéti, stêči1, stêči2; zblížati, zdrámiti, zgoníti, zgŕbiti, zledenéti, zljubíti se, zmágati, zmájati se, znoréti, zrásti, zvrtínčiti
II. izpredložna imenska vznóžje, (na)vzgòr, vzdôlž; vznák, vpríčo
III. izpodstavna vzbókel, vštríčen; uslíšan; shrámba, stékel; zgostítev, zráslek
I. izpredložna glag. vzbóčiti, vzbújati, vzdígniti, vzdrževáti, vzéti, vzgojíti, vzkalíti, vzletéti, vzmetíti, vznemíriti, vztrepetáti, vztrájati, vzvráten; vsíliti, vstáti, vštríc; usápiti se, uslíšati, usmíliti se, ustváriti, ušpíčiti, uzakóniti, uzréti, užalostíti, užéjati, užgáti, užíti, užlébiti; sfrčáti na vejo, shodíti, shraníti, splézati na kaj, splávati, spočéti, stêči1, stêči2; zblížati, zdrámiti, zgoníti, zgŕbiti, zledenéti, zljubíti se, zmágati, zmájati se, znoréti, zrásti, zvrtínčiti
II. izpredložna imenska vznóžje, (na)vzgòr, vzdôlž; vznák, vpríčo
III. izpodstavna vzbókel, vštríčen; uslíšan; shrámba, stékel; zgostítev, zráslek
Pravopis
z3 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z or., pred nj.. os. zaim. za 3. os. zastar. tudi ž
1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim
2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3
3.
a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene
b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti
4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem
5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|
1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim
2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3
3.
a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene
b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti
4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem
5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
glasíti se1 -ím se nedov. glási se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) Pitagorov izrek se ~i: a2 + b2 = c2; neobč. Rezervacija se ~i na vaše ime je; izkaznica, ~eča se na očetovo ime
glasíti -ím (í/ȋ í) star. razširjati, razglašati: kaj ~ nove ideje
glasíti -ím (í/ȋ í) star. razširjati, razglašati: kaj ~ nove ideje
Pravopis
Pravopis
nèmarkíran -a -o (ȅȋ) ~a pot (neoznačena, nezaznamovana); jezikosl. p je nasproti b ~ nezaznamovan
nèmarkíranost -i ž, pojm. (ȅȋ)
nèmarkíranost -i ž, pojm. (ȅȋ)
Pravopis
réd1 -a m, pojm., v pomenu 'vrsta', 'sistematska enota' mn. redôvi in rédi; v pomenu 'verska skupnost' mn. redôvi (ẹ̑)
1. vzdrževati ~ v sobi; delovni, družbeni, hišni, vozni, vrstni ~; glasovati za dnevni ~; cesta prvega ~a; abonma ~(a) B; knj. pog. spraviti stvari v ~ urediti, pospraviti; urediti po abecednem ~u; živeti po ustaljenem ~u; knj. pog. hoditi v gosjem ~u drug za drugim
2. števn. jezuitski ~; živalski ~ovi; šol. žarg. učiti se za ~e za ocene
3. knj. pog.: v ~u človek |s prevladujočimi pozitivnimi lastnostmi|; Dokumenti so v ~u neoporečni, pravi; v ~u opraviti nalogo dobro
4. publ.: postaviti vprašanje na dnevni ~ začeti ga obravnavati; Nesreče so na dnevnem ~u se venomer ponavljajo
5. V ~u, pa naj gre |dobro|; Če je že tako, v ~u
1. vzdrževati ~ v sobi; delovni, družbeni, hišni, vozni, vrstni ~; glasovati za dnevni ~; cesta prvega ~a; abonma ~(a) B; knj. pog. spraviti stvari v ~ urediti, pospraviti; urediti po abecednem ~u; živeti po ustaljenem ~u; knj. pog. hoditi v gosjem ~u drug za drugim
2. števn. jezuitski ~; živalski ~ovi; šol. žarg. učiti se za ~e za ocene
3. knj. pog.: v ~u človek |s prevladujočimi pozitivnimi lastnostmi|; Dokumenti so v ~u neoporečni, pravi; v ~u opraviti nalogo dobro
4. publ.: postaviti vprašanje na dnevni ~ začeti ga obravnavati; Nesreče so na dnevnem ~u se venomer ponavljajo
5. V ~u, pa naj gre |dobro|; Če je že tako, v ~u
Pravopis
trí1 -- s (ȋ) Trikrat ~ je devet ‹3 × 3 = 9›; izgubiti z rezultatom ~ proti dva ‹3 : 2›, s ~ proti nič ‹3 : 0›; Otroci, začnimo: ~, štiri; točka B~ ‹B3›
Pravopis
uglašèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ klavir; ~e barve |skladne|; uglašen na kaj na ton b ~a trobenta; neobč. na enotni barvni ton ~a slika; poud. biti na kratko ~ |nerazpoložen, razdražljiv|
uglašênost -i ž, pojm. (é)
uglašênost -i ž, pojm. (é)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 60
Dostopnost