vzrokováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
zastar. povzročati: razdražen bik je vzrokoval že velike nesreče / vzrokovati komu smeh na obrazu
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
zarjúti -rjôvem in -rjújem dov., tudi zarjovíte (ú ó, ú)
1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom: razdražen bik je zarjul; zarjul je kot lev
// ekspr. dati rjovenju podobne glasove: na kolodvoru je zarjula lokomotiva; tanki so zarjuli
2. slabš. zelo zakričati: tako je zarjul, da mu je glas ohripel / zarjul je ukaz
3. ekspr. hrupno nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: ledeni viharji zarjovejo čez morje; prim. zarjoveti
1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom: razdražen bik je zarjul; zarjul je kot lev
// ekspr. dati rjovenju podobne glasove: na kolodvoru je zarjula lokomotiva; tanki so zarjuli
2. slabš. zelo zakričati: tako je zarjul, da mu je glas ohripel / zarjul je ukaz
3. ekspr. hrupno nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: ledeni viharji zarjovejo čez morje; prim. zarjoveti
SSKJ²
zaskakováti -újem nedov. (á ȗ)
1. skakati, dvigati se na koga v položaj, ki omogoča paritev: bik zaskakuje krave
2. knjiž. nepričakovano komu zastavljati pot, napadati koga: zaskakovati sovražnikovo vojsko
● zastar. zaskakovati komu pot zapirati mu pot
1. skakati, dvigati se na koga v položaj, ki omogoča paritev: bik zaskakuje krave
2. knjiž. nepričakovano komu zastavljati pot, napadati koga: zaskakovati sovražnikovo vojsko
● zastar. zaskakovati komu pot zapirati mu pot
SSKJ²
bíkec -kca m (ȋ)
1. mlad bik: oglasilo se je mukanje lačnih bikcev
2. nar. okrogla ali štirioglata železna pečica: Mariča, Štef in Orlek so sedeli okrog majhnega okroglega bikca, v katerem je tlela žerjavica (F. Godina)
1. mlad bik: oglasilo se je mukanje lačnih bikcev
2. nar. okrogla ali štirioglata železna pečica: Mariča, Štef in Orlek so sedeli okrog majhnega okroglega bikca, v katerem je tlela žerjavica (F. Godina)
SSKJ²
SSKJ²
júnec -nca m (ú)
1. mlad skopljen goveji samec: učiti junce voziti; par juncev; junci in telice
// goveji mladič moškega spola: krava je povrgla junca
2. bik: gnati kravo k juncu
3. ekspr. močen moški: taka junca, pa ne bi mogla tega narediti
// nizko neumen, omejen človek: kaj bi zameril juncu, saj tega ne razume
1. mlad skopljen goveji samec: učiti junce voziti; par juncev; junci in telice
// goveji mladič moškega spola: krava je povrgla junca
2. bik: gnati kravo k juncu
3. ekspr. močen moški: taka junca, pa ne bi mogla tega narediti
// nizko neumen, omejen človek: kaj bi zameril juncu, saj tega ne razume
SSKJ²
píncgavec -vca m (ȋ) vet.
1. bik, vol pincgavske pasme: hlev za pincgavce
2. noriški konj: voz sta vlekla dva pincgavca
1. bik, vol pincgavske pasme: hlev za pincgavce
2. noriški konj: voz sta vlekla dva pincgavca
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 48
Dostopnost