zgolj, samo
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
goməzẹ́ti,* -ím, vb. impf. kribbeln, wimmeln, Jan., C., Škrab. (Cv.); (gomaz-) Cig., Jan., nk.; vse je od ljudi gomezelo, (gomaz-) Jap. (Prid.); vse gomezi (gomazi) črvov, Cig.; kar blizu in daleč po ravnem in strmem gomezi (gomazi), Jurč.; — gomezi mi po životu, es krabbelt mich, Cig., Fr.-C., Andr.; — = lesti, langsam gehen, C.
Pleteršnik
gŕbiti, gȓbim, vb. impf. 1) buckelig machen, krümmen, Cig., Jan.; mačka se grbi, die Katze krümmt den Rücken, Z.; živina hrbet grbi, Nov.-C.; — 2) runzeln: čelo g., Cig., Fr.-C.; runzelig machen: starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več grbila, Ravn.; knittern, Jan.; g. se, runzelig werden, Cig.; tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti ino krčiti, Bas.; g. se, einschrumpfen, Jan.
Vorenc
h predl., F178, ad, k', h', bliẛu, do; ad hoc, h'timu, ſhe daile; adnare naves, h'barkam plavati; ciere alvum, h'ſtolu perpraviti; congrex, h'zhreidi perdruṡhen; conquinarius, -a, -um, kar h'kuhi ſliſhi; escarius, -a, -um, kar h'ſhpiṡhi ſliſhi; evastare, ṡatréti, h'puṡzhavi ſturiti; fumans ara, Altar h'kadenîu; funerare, h'pogrèbu neſti, pokopati; item, tudi takú, h'timu, ṡupèt; legibilis, -le, lagák h'branîu; malesuadus, -a, -um, kateri h'hudimu ſveituje, ali opomina; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; postremò, h'puſlednîmu
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
leči1 dov. in nedov., F11, accubare, k'misi ſeſti, k'enimu lèzhi; accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati; castramentare, lezhi s'voisko, oblezhi; cubitum ire, lezh poiti; decubare, leṡhati, doli lèzhi; decumbere, doli lezhi, bolán leṡhati; discubare, doli lèzhi; procumbere, ſe perpogniti, doli lezhi, ali ſe doli nagniti; recumbere, liezhi, ali per miṡi ſedeti, ſloniti; resupinare, vṡnák lèzhi, ali leṡhati, ṡupèt vṡnák lèzhi
Vorenc
ležati nedov., F54, abnoctare, po nozhi s'vunai leẛhati; acclinis, kar nisku leshy, je enumalu perpognênu; adjacere, poleg, ali bliẛu leẛhati, tik leẛhati, raven leshati; aegrotans, bolán leẛhati; alvus, trébuh, kir zhéva leṡhè; circunjacere, okuli leṡhati, oblezhi; jaceo, -ere, leṡhati; mutulus, -li, tudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi leṡhè; praesidarius, -a, -um, ty voiṡzhaki, kateri v'eni brambi leṡhè; procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati; quod ex me est, kolikar na meni leṡhy; sagina, ſedlu, na katerim tá butora leṡhy; scrotum, -ti, ſrama moſhnize, ali modi, v'katerih jaiza leṡhè
Svetokriški
Loreto m zemljepisno lastno ime Loreto: Prau ſturite de greſte obyskati to Sveto Capello Loreto tož. ed., kir MARIA Diviza je bila spozhela (IV, 337) Loreto, mesto v Italiji blizu Ancone, kjer stoji Casa santa, hišica, v kateri naj bi prebivala sv. Marija. Hišico naj bi po legendi angeli leta 1291 prenesli iz Palestine na Trsat nad Reko, leta 1295 pa od tod v Loreto.
Pleteršnik
malìč 1., -íča, m. 1) (prav za prav: der Kobold), der Teufel, Vas Krn-Erj. (Torb.); blizu to, kar bes, zlodej, Tolm.-Štrek. (Let.); — 2) der Götze, Jarn.; — prim. mal, klein.
Prekmurski
nablǘzi tudi nablízi prisl. blizu: Nablüzi pri véſzi je le'sao KM 1790, 34; Nablizi pri Hárán váraſſi KM 1796, 21; Nablizi pri zátoni Melite KM 1796, 130; Nablüzi sze ti grozi Bláznikov besznôcsa KAJ 1848, 88; Med dvema k-edendrügomi nablüzi sztojécsima bregoma KAJ 1870, 146; poglédnoti nablüzi le'zécso kameno bajco KAJ 1870, 80
Svetokriški
Naciancenus -na m osebno lastno ime Nazijanški: S. Grogor Nazianzenus im. ed. pravi ǀ kakor ozhitnu Nazianzenus im. ed. pravi ǀ S. Nazianzenus im. ed., S. Baſilius, inu vſy drugi Vuzheniki ſo v'ſvoijh bukvoh ſamerkanu puſtili ǀ S. Grogor Nazienzenus im. ed. to popolnama grevingo je bil perglihal temu gmain potupu ǀ nad letem ſe tudi zhudi Cæſarius Nazianzenus im. ed. ǀ ſim perſilen sposnati s' Grogoriam Nazianzenam or. ed. 1. Sv. Grêgor Nazijánški (329/30–389/90), gr. teolog, govornik in pesnik 2. Sv. Cezárij Nazijánški (330–368/9), brat prvega. Brata sta bila rojena v Arijancu blizu Nazijanca v Kapadokiji, danes turš. Nenisi.
Besedje16
Pleteršnik
Vorenc
oblivati nedov., F3, alluo, -ere, oblivati, bliẛu tezhi; circunfundere, oblyvati, okuli vlyvati; interluere, v'meis tezhi, oblivati
Pleteršnik
ojezę́riti, -ę̑rim, vb. pf. zu einem See machen: Voda naleti, — Zemlja je blizu vsa ojezerjena, Danj. (Posv. p.).
Pleteršnik
pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna-Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)-Erj. (Torb.).
Vorenc
počivati nedov., F14, accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati; aquiescere, ſe vtolaẛhiti, ſe vkrotiti, ſe v'voliti, perẛaneſti, pozhivati; chroniſsare, djanîa piſſati: tudi pozhivati; conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati; cubare, leṡhati, ſpati, pozhivati; interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti; meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali pozhivati. Job.24; pausare, poſtati, pozhivati, ſe odahniti, poſtati, pojemati; quiescere, pozhivati, pozhiti, ſpati, potihniti; recubare, leṡhati, pozhivati; recumbere in herba, na travi leṡhati, ali pozhivati; requiescere, pozhivati, ſpati, tihu biti
Vorenc
posajen1 del., F3, adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen, bliẛi poſajen; sativus, -a, -um, ṡaſján, ali poſajen, ali ṡa ſjanîe, ali ṡa ſajenîe; satus, -a, -um, ſján, poſajen, ali rojen
Vorenc
približati se dov., F4, accédere, perſtopiti, priti, ſe perblishati, pervdariti; adventare, bliẛu priti, ſe perbliẛhati; appropinquare, ſe perbliṡhati; propinguare, ſe perbliṡhati
Vorenc
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 75
Dostopnost