Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Megiser
kufer -fra samostalnik moškega spola
SSKJ²
líven -vna -o prid. (ī) metal.
1. nanašajoč se na ulivanje: livni prostor; livna napaka / livna jama jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki
2. ki se da (dobro) ulivati: ta kovina ni kovna, je pa livna / livni bron
Pravopis
líven -vna -o (í; ȋ) kovin. Ta kovina ni kovna, je pa ~a
lívni -a -o (í; ȋ) ~ bron; ~a jama
lívnost -i ž, pojm. (í; ȋ) kovin.
Celotno geslo ePravopis
Meglič
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Megliča samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
IZGOVOR: [méglič], rodilnik [mégliča]
BESEDOTVORJE: Megličev
Celotno geslo Etimološki
minerȃl -a m
Celotno geslo ePravopis
Nemka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Nemke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [némka], rodilnik [némke]
BESEDOTVORJE: Nemkin
SSKJ²
odlíti -líjem dov. (í)
1. z zlivanjem odstraniti: odliti nekaj mleka; ko je bil krompir kuhan, je odlil vodo; odliti v drugo posodo / odliti krompir, žgance odcediti
2. izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: odliti kip / odliti glavo, roko / odliti v bron, mavec
// teh. izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme; uliti2: odliti zvon
    odlíti se 
    odteči, umakniti se: val se je odlil / ko se je morje odlilo, so ostale sipine / ekspr. množica se je odlila s trga odšla
    ●     publ. veliko denarja se odlije za nakup orožja se izda, porabi
    odlít -a -o:
    v bronu odlit kip
Pravopis
odlíti -líjem dov., nam. odlít/odlìt; odlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ vodo iz lonca; teh. ~ zvon uliti; ~ v bron
odlíti se -líjem se (í) redk. Voda se je odlila je odtekla; poud. Množica se je odlila s trga |je odšla|
Pravopis
síntran -a -o (ȋ) kovin.
síntrani -a -o (ȋ) ~ bron
Svetokriški
srebro -a s srebro: ner shlahtnishi je ſlatu, inu ſrebru im. ed. ǀ De bi jest ſi sadubil vezh slatà, inu ſrebra rod. ed. Kakor Themiſtokles ǀ tulikajn slata, inu srebra rod. ed. ſo ony udobili ǀ Jeſt vezh lubem en koſſ slata, inu ſrebrà rod. ed., kakor Tebe ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru tož. ed. ǀ hudizh pravi nelubi Boga, ampak ble lubi slatù, ſrebrù tož. ed., inu taiſto ſmerdliuo perſono ǀ ſa ſrebram or. ed. bron, ſa bronam shelesu ǀ naſſ oſkerbj, s' dobrem ſadom, s' ſrebrom or. ed., inu s' ſlatom ǀ s'ſlatam, inu s'ſrebram or. ed. živo srebro živo srebro: ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, Mercurius shivu ſrebru tož. ed.
Celotno geslo Etimološki
štimáti2 -ȃm nedov.
Tolkala
tamburín -a m
SSKJ²
ulíti2 ulíjem dov. (í)
izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: uliti kip / uliti v bron, mavec
// izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: uliti svečo, zvon; nosilce morajo še uliti / uliti črke iz medi, svinca
    ulíti se 
    1. začeti teči silovito in v velikih količinah: voda se je ulila čez jez; blato se je ulilo po bregu / ekspr.: iz nosu, rane se je ulila kri; solze so se ji ulile iz oči, po licih
    // ekspr. pojaviti se v velikih količinah: besede navdušenja so se kar ulile iz njenih ust / skozi okno se je ulila mesečina
    2. brezoseb. začeti zelo, močno deževati: preden so prišli do doma, se je ulilo; ulilo se je kot iz škafa zelo / v osebni rabi: iz temnih oblakov se je ulil dež; nenadoma se ulije ploha
    3. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premakniti: otroci so se ulili iz šole; množica se je ulila na cesto
    ●     pog., ekspr. zvečer so jo ulili proti gozdu in niso jih več izsledili so ušli, pobegnili; pog., ekspr. z vso močjo ga je ulil po obrazu udaril
    ulít -a -o:
    iz brona, v bron uliti zvonovi; ulita cev; biti ulit iz enega kosa, v enem kosu
    ●     čevlji so kot uliti na noge se popolnoma prilegajo; obleka je na njej kakor ulita krojena kot po njenih merah; ji zelo lepo pristaja; ekspr. dan je bil kakor iz srebra ulit zelo lep, jasen; podkve so se prilegale kakor ulite zelo dobro; ekspr. figura v romanu je kakor ulita iz enega kosa skladna, harmonična
Pravopis
ulíti ulíjem dov., nam. ulít/ulìt; ulítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ zvon; ~ v bron
ulíti se ulíjem se (í) Voda se je ulila čez jez; poud. Ljudje so se ulili na cesto |množično prišli|; brezos. Nenadoma se je ulilo |začelo močno deževati|
SSKJ²
ulívati -am nedov., tudi ulivájte; tudi ulivála (í)
izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: ulivati kipe / ulivati v bron, mavec
// izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: ulivati sveče, zvonove / ulivati črke iz svinca
    ulívati se 
    1. teči, odtekati silovito in v velikih količinah: voda se je ulivala po pobočju / ekspr.: pot se mu je kar ulival po hrbtu; iz oči so se ji ulivale solze
    // knjiž., ekspr. usipati se, padati: razpleteni lasje so se ji ulivali po ramenih
    // knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: skozi okno se uliva mesečina; močna svetloba žarometov se je ulivala proti gozdu
    // ekspr. pojavljati se v velikih količinah: besede jeze, ogorčenosti so se kar ulivale iz njega
    2. brezoseb. zelo, močno deževati: ves dan se je ulivalo / v osebni rabi v presledkih se je ulival dež
    ulivajóč -a -e:
    hudournik je, ulivajoč se po bregu, odnašal kamenje in vejevje
Pravopis
ulívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; ulívanje (í) kaj ~ kipe; ~ v bron
ulívati se -am se (í) Voda se ~a po pobočju |lije|; brezos. Ves dan se je ulivalo |močno deževalo|
Vorenc
v'mes prisl., F102, I. immiscere, ṡméſhati, v'meis ṡméſhati; immiscere, ſe v'meis meſhati, ali pazhati; incoquere, ṡakuhati, ali v'meis kuhati; intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; interjicere, v'meis vreizhi; intermedius, -a, -um, kar je v'meis, ali poleg; intermiscere, v'meis ṡméſhati; interpositus, -a, -um, v'meis poſtavlen, vloṡhen; intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti; intertextus, -a, -um, v'meis tkán, ṡhtikan; intervallum, praṡnoſt, proſtor v'meis; interveniens, interventor, kateri v'meis pride; intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati; permistus, -a, -um, preméſhan, v'kupai ṡméſhan, v'meis ṡméſhan; subaratus, -a, -um, kei kai kar je bron vmeiṡ; subcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan; subeunt morbi, boleṡni v'meis prideo; submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode v'meiṡ; subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; II. immixtio, v'meis meiſhanîe; interjectio, interjectus, -us, v'meis metanîe, vloṡhenîe
SSKJ²
zrcalovína -e ž (í) metal.
1. bron srebrno bele barve z visokim sijajem za izdelavo zrcal: nanašati zrcalovino na steklo
2. surovo železo z veliko mangana:
Celotno geslo Etimološki
želẹ́zo -a s
Število zadetkov: 59