Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
bŕžčas prisl. (ȓ) izraža precejšnjo verjetnost; najbrž: bržčas je to njegov zadnji dan; vsi smo jo bržčas hkrati zagledali
SSKJ
budíti -ím nedov., bujèn (ī í) 
  1. 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo
  2. 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje
    budíti se pesn.  porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi
    budèč -éča -e: domišljijo budeče razvaline; budeči se dan
SSKJ
búdnica -e ž (ȗ) 
  1. 1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico
    // skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja
  2. 2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica
SSKJ
búhati -am nedov. (ū ȗ) 
  1. 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino
    // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna
  2. 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra
    ●     ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo
SSKJ
búhniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje
    // ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna
  2. 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo
  3. 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz
    ●     ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
SSKJ
búkniti -em dov. (ú ȗ) s silo in z zamolklim pokom udariti na dan: plamen bukne iz peči; pren. nenadoma je buknil upor
● ekspr. bukniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
SSKJ
búšiti -im dov. (ú ȗ) 
  1. 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan
  2. 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo
    // s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz
  3. 3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci
    ●     ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
SSKJ
búšniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: plamen je bušnil iz strehe
  2. 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušniti v sobo; pren. kri mu je bušnila v glavo
    // s silo se zadeti ob kaj: veter mu je bušnil v obraz
    ●     ekspr. bušniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
SSKJ
bútati -am nedov. (ū ȗ) 
  1. 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna
    // ekspr. močno udarjati: butati po vratih
  2. 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta
  3. 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš
    ●     ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj
    butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi
    bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča  narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči
SSKJ
bútniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop
  2. 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo
  3. 3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega
  4. 4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot
  5. 5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem
    ●     pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril
SSKJ
ceketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom ck: srake ceketajo
// slabš. mnogo, hrupno govoriti: sosede so ceketale ves dan
SSKJ
celodnéven -vna -o prid. (ẹ̑) ki traja cel dan: narediti celodnevni izlet; celodnevna hoja; celodnevna zaposlenost kmečkega prebivalstva / v ceni je všteta soba in celodnevna prehrana
♦ šol. celodnevni pouk delo šole v dveh izmenah; pouk istih učencev dopoldne in popoldne
SSKJ
cép -a m, mn. tudi cepóvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑) 
  1. 1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / redko ves dan je vihtel cep cepec
  2. 2. redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel; narezati češnjevih cepov
    // cepljenka, cepljenec: zajec dela škodo na cepih
  3. 3. zastar. debela palica, gorjača: z železom okovani cepi
  4. 4. ed., star. precep: ujeti gada v cep
    ●     star. v dva cepa govoriti dvoumno; star. majati se v dva cepa na levo in desno; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno
SSKJ
cígu mígu in cígumígu medm. (ȋ-ȋ) posnema glas gosli ali drugih godal: cigu migu tralala / slabš. ves dan dela cigu migu igra na godalo
SSKJ
cijáziti -im nedov. (á ȃ) ekspr.  
  1. 1. težko nositi: na hrbtu je imel vrečo, v kateri je cijazil krompir; naložil si ga je na ramo in ga cijazil po stopnicah
    // nositi, prenašati: kamor gre, cijazi s seboj tranzistor
  2. 2. počasi se premikati: tovorni vlak cijazi po polževo / ves dan smo se cijazili do morja počasi vozili
    cijáziti se slabš.  klatiti se, vlačiti se: cijazi se s pijanci
SSKJ
cmáriti -im nedov. (á ȃ) 
  1. 1. nav. ekspr. počasi peči, navadno brez maščobe: pastirji cmarijo ribe na žerjavici; cmaril je meso med dvema vročima kamnoma
    // slabš. peči, kuhati: celo dopoldne je cmarila, pa nima kaj postaviti na mizo; samo polento cmari; pren. ves dan se je cmaril na soncu
  2. 2. nar. cediti se, cizeti: Iz razpok na bosih nogah mu je cmarila počrnela kri (I. Koprivec)
    cmáriti se od velike vročine izcejati maščobo, tekočino: smetana se je ob robu lonca cmarila; klobase so se cmarile v vroči peči / vlažna polena se cmarijo na ognju
SSKJ
cmáziti -im nedov. (á ȃ) ekspr. peči, kuhati: pri njih se je zmerom kaj cvrlo in cmazilo; pren. ves dan se je cmazil na vročem soncu
SSKJ
còkate medm. (ȍ) posnema glas pri težki, enolični hoji: ves dan mora cokate cokate po trdi cesti / cokate cok
SSKJ
cúcek -cka m (ȗ) 
  1. 1. slabš. majhen, zanikrn pes: cucek bevska; garjav, pocesten cucek; moker kakor cucek zelo; stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno; trese se kot cucek zelo
    // kot kletvica da bi te cucek!
    // pes sploh: nekega cucka je lovil
  2. 2. nizko pohleven, bojazljiv človek: dela z vami, kar hoče, ker ste taki cucki / kot psovka z besedo na dan, ti cucek
SSKJ
cvréti cvrèm nedov., cvŕl (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. pripravljati jed v vroči maščobi: cvreti jajca, krofe, piščanca; cvreti na olju
    // topiti maščobo: cvreti mast, slanino
  2. 2. ekspr., v zvezi z jo teči, bežati: cvrli so jo po cesti z veliko naglico
    cvréti se ekspr.  biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se cvrli na pesku
Število zadetkov: 1113