Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
deblo s deblo: Vſaku drivu ima try rezhy, namrezh korenino, deblu tož. ed., inu veje (IV, 322)
Celotno geslo eSSKJ16
deblo -a (deblu, deblo) samostalnik srednjega spola
olesenelo steblo dreves; SODOBNA USTREZNICA: deblo
FREKVENCA: 18 pojavitev v 6 delih
Pravopis
deblo.. prvi del podr. zlož. deblomér, debloslôvje
Kamnarstvo
dêblo stèbra -a -- s
SSKJ²
deformírati -am dov. in nedov. (ȋ)
spremeniti naravno, pravilno obliko česa; skaziti, iznakaziti: bolezen mu je postavo močno deformirala; slikar je deformiral obraze v grozljive spake; les spomladanske sečnje rad razpoka in se deformira
// spremeniti prvotno, dano obliko česa, preoblikovati: pritisk je železne plošče precej deformiral; vzmet se elastično deformira / pisatelj je po potrebi realnost tudi deformiral
    deformíran -a -o:
    deformiran značaj; deformirana noga; deformirano deblo
SSKJ²
derúh -a m (ū)
nar. orodje za odstranjevanje lubja z muževnega debla; lupilnik: Karmuh je deblo čistil vejevja in spotoma nasekaval skorjo, drugi pa je z velikim deruhom že lupil (Prežihov)
Pravopis
derúh -a m (ú; ȗ) pokr. lupiti deblo z ~om z lupilnikom
SSKJ²
dovájati -am nedov. (ā)
povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu: deblo dovaja vejam hrano; dovajati kisik po ceveh; dovajati paro v peč; vodovod dovaja vodo iz gorskih studencev / zastar. nikoli niso dovajali neznancev v hišo vodili
SSKJ²
drevésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na drevo ali drevje: drevesni vrhovi so se pripogibali v vetru; drevesna krona, krošnja, skorja; drevesna duplina; drevesno deblo / drevesni lišaj; drevesne gobe; drevesne bolezni / drevesna kirurgija veda o sanaciji poškodovanih dreves / drevesne sadike; zasaditi hitro rastoče drevesne vrste
♦ agr. drevesni kolobar zrahljana zemlja okrog drevesa; gozd. drevesna meja nadmorska višina, do katere še raste drevje; zool. drevesne kače
Celotno geslo eSSKJ16
drevje -a (drevje, drivje) samostalnik srednjega spola
1. več lesnatih rastlin z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevje
2. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2.1 pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni z obešanjem; SODOBNA USTREZNICA: vislice
3. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
FREKVENCA: 108 pojavitev v 18 delih
Celotno geslo Etimološki
drevọ̑ -ẹ̑sa s
Celotno geslo eSSKJ16
drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola
1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo
3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih
TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega, jadreno drevo
Geografija
drevó -ésa s
SSKJ²
dŕsa -e ž (r̄)
sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu
// star. drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba
● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsaje
♦ agr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine
SSKJ²
drséti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi: deblo je nekaj časa drselo, nato pa se je začelo valiti; ploščica drsi po žlebu; namazane smuči rade drsijo / drseti po klancu / pero drsi po papirju
// lahkotno se premikati po gladki površini: čoln neslišno drsi po gladini / po mestnih ulicah drsijo velike limuzine / po licih so mu drsele solze tekle, polzele; pren. njegov pogled je drsel po obrazih prisotnih
// drseč se spuščati, padati: sneg drsi s streh; kaplje drsijo z vej; pren. teža skrbi mu je drsela z ramen
2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drsi; na poledenelem pločniku zelo drsi
3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drseti v propad / vedno bolj drsi v dolgove
    drsèč -éča -e:
    mirno drseč čoln; drseči koraki; prisl.: drseče se premikati
SSKJ²
dúplast -a -o prid. (ú)
ki ima duplino, duplo: duplasta vrba; duplasto deblo
Pravopis
dúplast -a -o; bolj ~ (ú) ~o deblo
SSKJ²
duplínast -a -o prid. (í)
poln duplin: duplinasto deblo
Pravopis
duplínast -a -o; bolj ~ (í) ~o deblo
Celotno geslo Sinonimni
dvígati -am nedov.
1.
kaj premikati z nižjega mesta, položaja na višjega; delati, da kaj pride iz ležečega, nestoječega položaja
SINONIMI:
dvigovati, vzdigovati, star. povzdigovati, knj.izroč. prevzdigovati, star. vzdigati, star. vzdigavati, star. zavzdigovati
2.
kaj spravljati z nižje stopnje na višjo glede na intenzivnost, kakovost, pozitivne lastnosti
SINONIMI:
dvigovati, publ. poviševati, star. povzdigati, knj.izroč. povzdigovati, publ. višati, star. vzdigati, knj.izroč. vzdigovati, knj.izroč. vznašati, publ. zviševati
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik monopolno dvigati cene
GLEJ ŠE SINONIM: hujskati, povzdigovati, povzročati, prevzemati, višati
GLEJ ŠE: spuščati, dražiti1, hvaliti, opogumljati
Število zadetkov: 353