Zadetki iskanja
Smučanje
Celotno geslo
Ziljski
dol jemati dol jemljem nedovršni glagol
snemati 
s pletilko delati novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končevati pletenje
s pletilko delati novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končevati pletenjes ta pẹ́ːta špíːca je kàːka kàːmpa ˈđou̯ spùːstwa, ǥóːr m̥ pa ˈđou̯ jemàːwa
Celotno geslo
Ziljski
dol pasti dol padem dovršni glagol
Pravopis
Dôl pri Hrástniku Dóla ~ ~ [dou̯] m, zem. i. (ȏ ȃ ọ̑ ȃ) na ~u ~ ~, neurad. na ~u
dôlski -a -o [u̯s] (ȏ)
Doljánec -nca m z -em preb. i. (á; ȃ)
Doljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Doljánčev -a -o (á; ȃ)
dôlski -a -o [u̯s] (ȏ)
Doljánec -nca m z -em preb. i. (á; ȃ)
Doljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Doljánčev -a -o (á; ȃ)
Pravopis
Dól pri Ljubljáni -a ~ ~ m, zem. i. (ọ̑ á) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
dólski -a -o (ọ̑)
Doljàn -ána in Dolján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Doljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
dólski -a -o (ọ̑)
Doljàn -ána in Dolján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Doljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Celotno geslo
Ziljski
Celotno geslo
Ziljski
dol prišivati dol prišivam dovršni glagol
Celotno geslo
Ziljski
Celotno geslo
Ziljski
dol spustiti dol spustim dovršni glagol
sneti s pletilko narediti novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končati pletenje
s pletilko narediti novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končati pletenjes ta pẹ́ːta špíːca je kàːka kàːmpa ˈdou̯ spùːstwa
Celotno geslo
Ziljski
dol stati dol stojim nedovršni glagol
prilegati se
je ˈƀəl’ [...] ˈđou̯ stáːwə, [...] đa nìː xˈkə ˈwən štərlẹ́ːwə
Pravopis
Jákobski Dól -ega -a m, zem. i. (ȃ ọ̑) v ~em ~u
jakobskodólski -a -o, neurad. jákobski -a -o (ọ̑; ȃ)
Jakobskodólčan -a, neurad. Jákobčan -a m, preb. i. (ọ̑; ȃ)
Jakobskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
jakobskodólski -a -o, neurad. jákobski -a -o (ọ̑; ȃ)
Jakobskodólčan -a, neurad. Jákobčan -a m, preb. i. (ọ̑; ȃ)
Jakobskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Celotno geslo
ePravopis
Jareninski Dol
Predlog
Jareninskega Dola samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Pesnica
IZGOVOR: [jarenínski dól], rodilnik [jarenínskega dóla]
BESEDOTVORJE: Jareninskodolčan in Jareninčan, Jareninskodolčanka in Jareninčanka, Jareninskodolčanov in Jareninčančanov, Jareninskodolčankin in Jareninčankin, jareninskodolski in jareninski
Pravopis
Jarenínski Dól -ega -a m, zem. i. (ȋ ọ̑) v ~em ~u
jareninskodólski -a -o, neurad. jarenínski -a -o (ọ̑; ȋ)
Jareninskodólčan -a, neurad. Jarenínčan -a m, preb. i. (ọ̑; ȋ)
Jareninskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
jareninskodólski -a -o, neurad. jarenínski -a -o (ọ̑; ȋ)
Jareninskodólčan -a, neurad. Jarenínčan -a m, preb. i. (ọ̑; ȋ)
Jareninskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Svetokriški
jemati jamljem/jemljem nedov. jemati: kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati nedol. ǀ povedai ti meni, kej iemlesh 2. ed., de ty taku pogoſtim ſe opyanish ǀ ohernik, katiri golufash, po ſili iamlesh 2. ed. ǀ kodar hodi tabak jamle 3. ed., inu rajshi bi kroh, kakor tabak puſtil ǀ jamleio 3. mn. Kir morio, Kradejo, golufaio ǀ s'eno shlizo je vodò s'morja jemal del. ed. m ǀ tem vbogim ſim nyh blagu iemal del. ed. m ǀ Kadar ſo ludje … tu moje iemali del. mn. m se nei ſim ieſil ǀ ony ſo meſſu iamali del. mn. m, kuhali, inu jeidili dol(i) jemati 1. manjšati se: kadar pak luna doli jamle 3. ed., ta shival slaba prihaia ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle 3. ed. ǀ morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle 3. ed. 2. minevati: ſe imamo varvat, de v' tei vishi nebomo sazheli doli iamati nedol. ǀ Svejt vpye, eſt doli iamlem: 1. ed. meſſu vpye, jeſt umadeshem ǀ de ſi lih vidio de vſak dan ſvejt dol iamle 3. ed., inu ſe zera, vener ludje she ble ga lubio gori jemati večati se, rasti: ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle 3. ed. ǀ kadar luna gori jamle 3. ed., taku tudi ta shjual na mozhnosti raste ǀ Ti vidish de edn v' blagi gori iamle 3. ed. ǀ sakaj raſteio, inu gorj iamleio 3. mn. v' gnadi Boshj ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala del. ed. m, inu raſla ǀ de bi Vera Chriſtuſaua tulikajn gori ne iemala del. ed. ž konec jemati umirati: bi vidil eniga petleria od sheje konz jemati nedol. ǀ od lakote je imel konz iemati nedol. ǀ od lakote Konz jamle 3. ed. ǀ od lakote, inu vbushtua konz iamleio 3. mn. ǀ ludje, inu shivina ſo konz iamali del. mn. m ǀ ludje, inu shivina ſo konez iemali del. mn. m ǀ od lakoti, inu reve ſo konz jemali del. mn. m slovo jemati poslavljati se: prideio h' tei sadni ſmertni uri, kadar slavu jamleio 3. ed. ǀ S. Paulus, kadar je slavu jemal del. ed. m od ſvojh lubih Epheſerjou → jamati
Celotno geslo
ePravopis
Jurovski Dol
Predlog
Jurovskega Dola samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah
IZGOVOR: [júrou̯ski dól], rodilnik [júrou̯skega dóla]
BESEDOTVORJE: Jurovskodolčan in Jurovčan, Jurovskodolčanka in Jurovčanka, Jurovskodolčanov in Jurovčanov, Jurovskodolčankin in Jurovčankin, jurovskodolski in jurovski
Pravopis
Júrovski Dól -ega -a m, zem. i. (ȗ ọ̑) v ~em ~u
jurovskodólski -a -o in júrovski -a -o (ọ̑; ú)
Jurovskodólčan -a in Júrovčan -a m, preb. i. (ọ̑; ȗ)
Jurovskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
jurovskodólski -a -o in júrovski -a -o (ọ̑; ú)
Jurovskodólčan -a in Júrovčan -a m, preb. i. (ọ̑; ȗ)
Jurovskodólčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Celotno geslo
ePravopis
Košaški dol
Predlog
1 Košaškega dola samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
del Maribora
IZGOVOR: [košáški dól], rodilnik [košáškega dóla]
Celotno geslo
ePravopis
Košaški dol
Predlog
2 Košaškega dola samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
avtobusno postajališče v Mariboru
IZGOVOR: [košáški dól], rodilnik [košáškega dóla]
Geologija
Geografija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 77
Dostopnost