Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
maklénov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na maklen: maklenov les / maklenovo drevo, grmovje
SSKJ
malopríden -dna -o prid., maloprídnejši (í ī) 
  1. 1. ekspr. ničvreden, malovreden: malopriden človek; malopriden sin / zabavati se z malopridnimi ženskami vlačugami, prostitutkami
    // sovražil je pokvarjenost malopridnega sveta / zašel je na malopridno pot
  2. 2. zastar. ki ne daje veliko koristi: ob poti raste malopridno grmovje
SSKJ
nèpredíren -rna -o prid. (ȅ-ī) 
  1. 1. ki se ne da predreti: nepredirna plast
  2. 2. skozi katerega se ne da priti: nepredirna gneča; nepredirno grmovje; pren., ekspr. zavil se je v neprediren molk
    // ekspr. skozi katerega se težko vidi: nepredirna megla, tema; pren. neprediren človek; njegov nepredirni obraz ni izražal čustev
    ●     knjiž., redko nepredirna zasnova drame neprodorna, nedomiselna
SSKJ
občeméti -ím [čəm] dov., občemì (ẹ́ í) 
  1. 1. ostati v sedečem položaju negiben in tih: skril se je med grmovje in občemel / ekspr. roke so občemele na mizi
  2. 2. ekspr. zadremati: naslonil je glavo na kolena in občemel
SSKJ
obírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. s trganjem odstranjevati sadeže, plodove z drevesa, rastline: obirati češnje, jabolka, maline; obirati hmelj; obirati ob suhem vremenu; obirati s strojem
    // odstranjevati nepotrebne mladike, stare liste: obirati suho cvetje, poškodovane liste
    // s trganjem delati, da na drevesu, rastlini ni več sadežev, plodov: obirati sadno drevje / koze obirajo grmovje
  2. 2. odstranjevati, spravljati s česa: obirati gosenice z zelja; obirati uši; kure se obirajo; pes si obira bolhe
    // z grizenjem, rezanjem odstranjevati meso s kosti: obirati kurje bedro, gnjat / najrajši obira kosti
  3. 3. ekspr. povzročati, da kdo potroši, izda veliko denarja: prodajalec obira kupce; pri igri, kartanju je vse obiral
  4. 4. ekspr. opravljati, obrekovati: ljudje ga zato še vedno obirajo; obirati sosede / obirati koga za hrbtom
    ●     ekspr. s koso obirati breg kositi redko, slabo travo
    obírati se ekspr.  
    1. 1. obotavljati se, omahovati: pohiti, kaj se tako obiraš; obirati se z odhodom; predolgo se je obiral / obirati se pri delu
    2. 2. s prislovnim določilom biti, zadrževati se: že več dni se obira okoli naše hiše; obirati se po sobi; zakaj se tu obiraš
SSKJ
óblast -a -o prid. (ọ̑) podoben obli: oblasta izboklina / žival oblastega telesa okroglega
    óblasto prisl.: oblasto pristriženo grmovje
SSKJ
obméjek -jka m (ẹ̑) knjiž. nezoran, travnat del med njivami; meja: kositi na obmejku; po obmejkih raste grmovje / obmejek gozda rob, obrobje
SSKJ
obpóten -tna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja ob poti: obpotna njiva; obpotno grmovje / obpotno znamenje
SSKJ
obrásti -rástem in -rásem dov. (á) 
  1. 1. rastoč biti, pojaviti se okrog česa: jelše so obrasle potok; grmovje je obraslo grajske zidove
  2. 2. rastoč biti na (vsej) površini: severno stran dreves obraste lišaj; streho je že obrasel mah
    obrásti se narediti nove poganjke (iz stebla): pšenica se še ni obrasla; presajene rože so se lepo obrasle
    obráščen -a -o: z drevjem obraščen prostor; obraščeno žito; prim. obrasel
SSKJ
obráščati -am nedov. (á) 
  1. 1. rastoč biti, nahajati se okrog česa: grmovje obrašča potok
  2. 2. rastoč biti, pojavljati se na (vsej) površini: hišo obrašča bršljan / gozd obrašča hrib
    obráščati se delati nove poganjke (iz stebla): trsje se je začelo obraščati
SSKJ
obsékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. s sekanjem odstraniti: obsekati veje / obsekati grmovje / obsekati strmino ob poti
    // s sekanjem narediti, da na drevesu, deblu ni več vej: obsekati smreko / obsekati s sekiro
  2. 2. s sekanjem obdelati: obsekati kamen; obsekati odprtino v ledu / redko obsekati tram obtesati
    obsékan -a -o: obsekan kamen; obsekano drevo
SSKJ
obsekávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. s sekanjem odstranjevati: obsekavati veje / obsekavati grmovje ob poti
    // s sekanjem delati, da na drevesu, deblu ni več vej: obsekavati drevje
  2. 2. s sekanjem obdelovati: obsekavati kamen
SSKJ
obžírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. obgrizovati, obglodavati: koze najraje obžirajo grmovje; gosenice obžirajo liste
  2. 2. slabš. grobo oštevati: nima miru pred njo, kar naprej ga obžira
  3. 3. nar. dolenjsko krošnjariti: po cele dneve je obžiral po vaseh
SSKJ
odévati -am stil. -ljem nedov. (ẹ́) nameščati zlasti odejo na ležečo osebo zaradi zaščite pred mrazom: nemirnega bolnika je celo noč odevala, da se ne bi prehladil; pozimi se odeva s pernico / odevati nasade z vrečevino pokrivati pred mrazom; telo mu za silo odeva stara suknja pokriva, varuje; ekspr. gore odeva sneg
// knjiž. oblačiti: odevali so ga v dragocene obleke; praljudje so se odevali v kože / ekspr. grmovje se odeva v mlado listje zeleni
    odévati se knjiž., z oslabljenim pomenom  izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pokrajina se odeva v molk
SSKJ
odvléči -vléčem dov., odvléci odvlécite in odvlecíte; odvlékel odvlékla (ẹ́) 
  1. 1. z vlečenjem spraviti z določenega mesta: odvleči hlod z dvorišča; košare ni mogla dvigniti in jo je kar odvlekla iz sobe / ladjo so z vlačilcem odvlekli v ladjedelnico / podrl ga je na tla in nezavestnega odvlekel v grmovje
    ●     ekspr. komaj je odvlekel noge proti hiši odšel
  2. 2. nav. ekspr. s silo narediti, povzročiti, da kdo odide pod nadzorstvom na določeno mesto: hiše so požgali, ljudi pa odvlekli v taborišče; odvleči koga na prisilno delo, v ujetništvo
    // kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo proti svoji volji kam odide: k zdravniku so ga morali odvleči / po predstavi so ga odvlekli v gostilno
    odvléči se ekspr.  s težavo oditi: prijel se je za hrbet in se odvlekel do naslanjača; odvlekla se je v hišo bleda kot mrlič
    // oditi: odvlekla sta se iz hiše, ne da bi kdo opazil
SSKJ
oméjek -jka m (ẹ̑) knjiž. nezoran, travnat del med njivami; meja: kositi na omejku; po omejkih se je zaraslo grmovje / v omejku je pel slavček
// travnat del med cesto in njivo, vrtom: živina se pase po omejku ob cestnem jarku
SSKJ
osmúkati -am tudi osmúčem dov. (ú) s smukanjem, trganjem odstraniti: osmukati jagode, ribez; osmukati liste z vej / martinček si osmuka kožo, ko se plazi skozi grmovje
// s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: osmukati lan, stebla / ekspr. veter je osmukal drevesa
● ekspr. videti je, da ga hočejo popolnoma osmukati izrabiti, izkoristiti
♦ rib. osmukati drstnice iztisniti iz njih ikre in mleček
    osmúkati se ekspr., v zvezi z ob  narahlo podrgniti se: pes se ji je osmukal ob noge
    osmúkan -a -o: ostanek osmukane kože; osmukane veje; osmukano brinje
    ●     ekspr. domov se je vrnil čisto osmukan brez denarja
SSKJ
počépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. večkrat počepniti: ženske so od smeha kar počepale / pred kroglami so počepali za skale / ekspr. pozimi je počepala za pečjo posedala
    ●     vulg. ljudje so hodili kar v grmovje počepat opravljat potrebo
    // ekspr. sesedati se, podirati se: drevje v sadovnjaku je bilo neočiščeno in plotovi so počepali
  2. 2. slabš. popuščati zahtevam, vdajati se: pestil jih je, da so od strahu počepali drug za drugim
SSKJ
počépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počepnil je in začel ogledovati sled / počepniti okrog ognja; počepniti v grmovje / ptič je počepnil na vejico sedel; ekspr. počepnila je na tla in tolkla lešnike neudobno sedla
    // ekspr. sesesti se, podreti se: bajta bo ob prvem deževju počepnila
  2. 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: grozili so mu, pa je počepnil
    ●     vulg. je ženska, ki pred vsakim počepne ima ljubezenske, spolne odnose z njim
SSKJ
podrást -i in -í ž (ȃ) rastlinje, grmovje, ki raste pod drugim grmovjem, drevjem: posekati podrast; gozd je redek, skoraj brez podrasti; gosta, nizka podrast / macesnov gozd z bujno podrastjo rušja in sleča
Število zadetkov: 130