Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
dosti prisl., F112, complures, nyh doſti ṡkupai, nyh doſti; copia, -ae, obilnoſt, doſti, vſiga ṡadoſti; equitium, -tÿ, doſti koyn v'kupai; dapsilis, veliku, doſti, inu obilnu; demagis, doſti vezh; facere multa verba, doſti govoriti; loquacitas, jeṡizhnoſt, doſti inu nenuznu govorjenîe; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; multifacere, ſylnu hvaliti, ṡa doſti derṡhati; multipeda, -ae, kar doſti núg ima; multipotens, mogozh, kateri doſti premore; multo minus, doſti manîe; multopere, ſylnu doſti; multus, -a, -um, doſti, veliku; perpeti, pertarpéti, ali doſti tarpeti, prebiti; perplurimum, cilú ſylnu doſti; quantitas, -tis, doſti ali malu; sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati
Svetokriški
dotekniti -taknem dov. dotakniti se: Sakai taiſto Svetinio vſakateri Angel je hotel dotekniti nedol. ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil del. ed. m vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ s' ſvojo S. Roko je doteknila del. ed. ž taiſte glide, kateri ſo njega boleli ǀ kerkuli vaſs bodo doteknili del. mn. m, vaſs bo sabolelu dotekniti se dotakniti se: Chriſtus ſe perpuſti od takushne nezhiste shene dotekniti nedol. ǀ njegoviga ſerza ſe nej ſo ſmeli dotekniti nedol. ǀ Ti neresdrashish pſa, de bi tebe nevujedil, ſe nedotaknesh +2. ed. kazhe de bi tebe neupizhila ǀ s' kunſtio ſe dotakne 3. ed. shile Jacobaviga ſtegna, kar Jacob krulau poſtane ǀ ſe datakne 3. ed. s' parſtam njegovih vſheſſ ǀ de ſi lih najde jagnata bliſu ſvoje jame, ſe yh nedotakne +3. ed. ǀ ſe yh dotaknejo 3. mn., ter ſe opezhejo ǀ ſe je bil Lune doteknil del. ed. m ǀ zhe en ptvij zhlovek ſe bo tiga offra doteknu del. ed. s, de bo umerl ǀ Kakor ſe je bila doteknila del. ed. ž Kraja gvanta Christuſaviga je bila osdravila ǀ vſe tu kar ſe bò taiſtiga offra doteknilu del. ed. s, bò posvezhenu ǀ bolniki ſe ſò njega kute doteknili del. mn. m ǀ krotke ſo ratale … edin tiga drugiga ſe nej ſò doteknile del. mn. ž
Svetokriški
drobtina -e ž drobtina: nej ſo droftina im. ed. S. Duha, kakor Manichæus je vuzhil ǀ unimu ubushizu ene droftine rod. ed. Kruha nej ſi hotel dati ǀ Srezhna ſtutauſhenkrat je taiſta dusha, katera na semli doseshe gnado pozhutit v' ſuojm ſerzu eno ſamo droftino tož. ed. ſlatkusti Nebeske ǀ dokler timu vboſimu drofftine tož. mn. je bil odpovedal, sheja je rasla Sprememba -bt- > -ft- je značilna predvsem za gor. narečje.
Svetokriški
drugače prisl. drugače: nej hotel drugazhi imenuan biti, kakor ſijn tiga zhloveka ǀ s'dianiam pak ſte vſe drugazhi ſturili ǀ nemorem drugazhi govorit ǀ ſe ym nej sdelu drugazu, temuzh kakor de bi bily v'Paradishi
Svetokriški
dvajseti1 -ih štev. dvajset: je vſdignil skalo, katero dvajſiti im. mn. parav volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ Aydij dvajſeti tož. mn. taushent otrozhizhu ſo vmurilij ǀ kateri ſtu, inu dveiſseti tož. mn. deshel je imel pod ſvojo oblaſtio ǀ de bi jeſt hotel sa dveiſſiti tož. mn. lejt sgubiti taiſte vezhne nebeske shaze ǀ pred dueiſſetimi or. mn. lejti
Svetokriški
Egipcar -ja m prebivalsko lastno ime Egipčan: de ony neso potonili, kakor AEgypzery im. mn. ǀ Rimlarij, inu Egypzerij im. mn. ſo bili modri, vuzheni, inu pregnani ludje ǀ Egypzery im. mn. shlushabniki teh Malikou ǀ Se ſo jokali Egijptzerij im. mn. ǀ AEgypzhery im. mn. pak ſò druge Bogove molili ǀ nej bilu na semli hudobnishih ludy kakor ſo bili Egyptiery im. mn. ǀ ſo od Egypzeriu rod. mn. napuſodo proſili njeh slato inu ſreberno poſsodo ǀ je hotel isvelizhat Faraona, inu Egypzerje tož. mn. ǀ G: Bug je hotel s'kusi ta gorezhi steber konzhati Egypzerie tož. mn. → Egiptar, → Egipt
Svetokriški
eksempel -na/-pla m zgled: dober exempel im. ed. vezh nuza, kakor dobra beſſeda ǀ kakor s'danashniga Exempelna rod. ed. ſe doli vſame ǀ is letiga Exemplna rod. ed. bote samerkali ǀ nam poſtavi k' enimu exempelnu daj. ed. koku my imamo v' Zerkvi Boga zhaſtiti ǀ S. Iogri nam ſo en exempel tož. ed. dali ǀ Vam hozhem en Exempel tož. ed. te lubesni naprei poſtavit ǀ namejsti dobriga hudt exempal tož. ed. ſi dal, inu druge pohuishal ǀ exempl tož. ed. vſimite od Deodatusa ǀ po Exempelnu mest. ed. Marie Divize ǀ nej ſmo po exemplu mest. ed. Boshjm piſsali ǀ s'nyh hudim exempelnom or. ed. yh pohushaio ǀ s' ſvojm hudem exempelnam or. ed. drugem ſerze dadò tudi taku dellat ǀ s' dobrem exemplam or. ed. pak lahku ſe h' dobruti perpravi ǀ ty exempelni im. mn. vam ſe neraimaio ǀ ste sadosti exempelnu rod. mn. danaſs lete resnize shlishali ǀ imamo veliku exempelnou rod. mn. v' S. Piſſmi samerkanih ǀ ſakaj druge exempelne tož. mn. yſzhemo ǀ poterdit s' exempelni or. mn. ǀ kadar bi jest hotel poterdit to reſnizo s'exempelnomy or. mn. ← lat. exemplum ‛zgled’
Svetokriški
Elizeus -a/-eja m osebno lastno ime Elizej: KaKor je neKedai Eliſeus im. ed. PreroK vuprashal uno ubogo Vduvo ǀ Eliſæus im. ed. je shelel oſdravit te nesdrave vode v' tei desheli Jericho ǀ Eliſius im. ed. je bil taku naugmeral uni ſereptanski Uduvi enu malu moke ǀ kokor ſte bilij reſtargali ſaurashnike Eliſæuſa rod. ed. preroka ǀ Purgary gredò k' Eliseuſu daj. ed. Preroku ǀ mu ſvetovajo de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo deshelo h'temu S. PreroKu Eliseu daj. ed. ǀ Bug je K'Eliſu daj. ed. djal ǀ Eliſeuſa tož. ed. Preroka vſyh vishah je hotel ulovit Syranſki krajl ǀ otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa tož. ed. ǀ s'kuſi Eliſea tož. ed. Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala Naamana Elizêj, lat. V Elisaeus, gr. Ἐλισαὶος, prerok (SP 1 Kr 19,16, Sir 48,12)
Svetokriški
en1 ena štev. en: en im. ed. m Angel je mozhneishi kakor vſy ludje ǀ ſe nenajde li ena im. ed. ž ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ enu im. ed. s letu je preteklu ǀ enu im. ed. s lejtu imà 365. dny ǀ eniga rod. ed. m ſamiga nepriatela ſe boijm ǀ netroshtaj ſe do vekoma ene rod. ed. ž ſame kapelze ǀ ti tudi unimu ubushizu ene rod. ed. ž droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ s'ene rod. ed. ž ſklede ſta jedila ǀ Kumaj edn s'eniga rod. ed. s Meſta, inu Kumaj dua s'eniga Roda rod. ed. m bodo prishli v'tu Nebeſhku Meſtu ǀ hlapez nemore, kakor enimu daj. ed. m ſamimu Gospudu vſtrezhi ǀ polovizo daite eni daj. ed. ž sheni, to drugo tei drugi ǀ raishi kakor en tož. ed. m ſam dan v' vizah terpeti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en tož. ed. m dan, en tož. ed. m teden, en meſsiz, inu cilu enu tož. ed. s lejtu ǀ poprej bi imel iſvolit vſe te, kakor ven +tož. ed. m ſam greh s'miſlio pervolit ǀ try ſvoje hzherij nan +tož. ed. m dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ eno tož. ed. ž ſamo kapelzo proſsi ǀ ſvojo erbszhino je bil predal s'eno tož. ed. ž ſkledizo lezhe ǀ nej nesramnosti de bi s'eno tož. ed. ž krono, s'erdezh slati ne sturil ǀ inu pſy … s'eno tož. ed. ž kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ Lushej bi bilu cell ſvejt veno +tož. ed. ž peſt ſtiſnit, ali v' ven tož. ed. m maihen glaſſ zellu morje spravit, kakor popolnama od lete S. Skriunoſti govorit ǀ kadar pak na enem mest. ed. m ſamem glidu sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj, ali oslèpi, takrat ſposna kulikajn sdravie nuza ǀ tulikain Angelou je venim +mest. ed. m Chori, de obeden yh nemore ſishteiti ǀ ima vezh mozhij v'enim mest. ed. m perstu Kakor ti v'zelom shivotu ǀ de lahku obenem +mest. ed. m zhaſsu ſe kupzhuje ſa Nebeſsa, inu ſa te potrebne poſvetne rezhij ǀ v eni mest. ed. ž vri vſy bi pomerli ǀ ukupaj per eni mest. ed. ž misi sta jedla ǀ v'eni mest. ed. ž posteli sta ukupaj ſpala ǀ veni +mest. ed. ž uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ ueni +mest. ed. ž mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mest. ed. s mestu dolgu neostanejo ǀ po moy rajtengi venem +mest. ed. s lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ Sam ioſve s' enem or. ed. m tovarsham ǀ s'eno or. ed. ž ſamo beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ Gregor Agrigentius s' enem or. ed. s perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ ſo yh bilij pred enem or. ed. s letam ſamerkali ǀ s' enim or. ed. s tvojm ozheſſam eden m eden: enkrat te ſedem modri tiga sueta ſe ſo ukupaj nashli, eden im. ed. je te druge vuprashal ǀ eden im. ed. taistih je na ſmertni poſteli leshal ǀ jest ſe neboijm drugiga, semuzh eniga rod. ed. nepriatela mojga ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu daj. ed. ſamimu ena ž ena: ta nepametna shivina … ena im. ed. ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho
Svetokriški
en2 ena zaim. neki: en im. ed. m Astrologus je njemu prerokoval ǀ ena im. ed. ž shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila ǀ Enà im. ed. ž bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena ǀ Tedaj terbei de je enu im. ed. s drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane ǀ Bug enimu daj. ed. m greshniku, kateri je molu, je djal ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu daj. ed. m sholnerju uhù odſeka ǀ ſim poklizan h' enomu daj. ed. m bogaboyezhimu bolniku ǀ Nej grè edn k'nnimu daj. ed. m Gospudu, inu nej rezhe ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni daj. ed. ž shlahtni Gospej Celantia s'imenam ǀ en tož. ed. m dan v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ èn tož. ed. m dan ta sholner ſvoje perſy reskrie ǀ ſede n'en tož. ed. m kamen ǀ najde kmeta de ſe je nen +tož. ed. m hrast obeſel ǀ vſame pojti ven +tož. ed. m grad sa Mujshkro shlushit ǀ leto sapovej nèdn +tož. ed. m viſok tram obeſit ǀ Videm eniga tož. ed. m ži. Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ ſe je bila salubila veniga +tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ Kamen luzhij v'eniga tož. ed. m ži. pſa ǀ de bi en sgon kupu s'eno tož. ed. ž cerqvu ǀ je bil salublen v'eno tož. ed. ž Dekelzo ǀ Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno tož. ed. ž Creaturo … kakor pak to lepoto Nebeſhko ǀ gre veno +tož. ed. ž drugo kambro ǀ stopi n'eno tož. ed. ž viſoko miso ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena +tož. ed. ž Ajdousko sheno ǀ kadar je bil ſholner Ceſarja Constantiuſa prishal vèno +tož. ed. ž deſhelo ǀ Chriſtus enu tož. ed. s jutru je rajshal ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu tož. ed. s meſtu v' Galilei ǀ gre venu +tož. ed. s veliku meſtu na ſemein ǀ ſe bere od Elia Preroka, Kateri je bil na enem mest. ed. m nerodovitem hribu, shteri lejta ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim mest. ed. m gorezhim lintuornu ǀ v' tej desheli Noricenski venem +mest. ed. m tergi je bil en velik ogin vun pershil ǀ venim +mest. ed. m bodezhim grastu ſydi ǀ Tityus pak je per eni mest. ed. ž skali pervesan ǀ Ieremias je molil veni +mest. ed. ž ſtari ſhterni ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem or. ed. m Philosopham ǀ je ozhitnu ſourashtvu s' enem or. ed. m drugem imel ǀ s' enam or. ed. m ſvojm Shlushabnikam ǀ je bil saveso sturil s'enim or. ed. m Ajdouskom Krajlom ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene … s' enim or. ed. m S. Roshenkranzam ǀ Katera ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno or. ed. ž moshko pershono ǀ ſe je kregala s' eno or. ed. ž ſosedo ǀ s'eno or. ed. ž shlizo je vodò s'morja jemal inu veno tož. ed. ž jamo vulival ǀ pod enem or. ed. m drevam ſò ſijdele ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni im. mn. m ſte roko, eni im. mn. m nogo, eni im. mn. m oku na voiski sgubili ǀ inu kodar ie imel pojti enij im. mn. m ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali ǀ eny im. mn. m otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa ǀ shlishim de ene im. mn. ž Pershone ſlasti shenske bodo odogovorile ǀ Is enih rod. mn. vſt gre vun shegen, inu kletvina ǀ imà laſſye, kakor koisnske griue, ali ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie, kakor ene tož. mn. ž lopate ǀ ſim bral venih +mest. mn. bukvah eden m nekdo: je bil edn im. ed. na orgle sapiſsal ǀ Nej sadosti de edn im. ed. hudù neſturj temuzh je dolshan dobra djania doparnesti ǀ kadar eden im. ed. en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ edin im. ed. tiga drugiga ſe nej ſò doteknile ǀ od eniga rod. ed. berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat ǀ Pedagogus pishe od eniga rod. ed., kateri nuzh, inu dan je quartal ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu daj. ed. superniga sgody ǀ Veſselili ſe ſo ſuſebnu Archangeli, dokler ſo vidili taisto Krajlizo, h'Kateri s. Troijza je imela eniga tož. ed. v'mej nijmi poslati osnanit de ena s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia ǀ shene bi nihdar ne imele veniga +tož. ed. drugiga pogledat ǀ sdaj s' enem or. ed., sdaj s' tem drugem ſe ſiſnani ǀ eni im. mn. bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ eni im. mn. k' dauram, drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ enij im. mn. na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati ǀ eny im. mn. pak ſe najdeio kateri imaio peruti kakor Shtrauſ ena ž neka ženska: Ene im. mn. suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile, kakor je sturila Diviza Lucia kaj za en kakšen: kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? ǀ jest nevejm kaj s'ena im. ed. ž arznja je bila taista ǀ kaj s'enu im. ed. s S. Mejstu je Cerku ǀ kaj je s' enu im. ed. s meiſtu, katiru grem vam perpravit ǀ kaj menite Nem. Nem., de s' enu im. ed. s oblazhilu je bilu letu ǀ kaj ſenu im. ed. s blagu je letu kateru danas na Cant grè ǀ kaj je bilu letu senu im. ed. s mejſtu, v' kateru je imel pojti ǀ kaj s'ene rod. ed. ž ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe ǀ kaj s'ene rod. ed. ž farbe je liurea krajla Nebeſkiga ǀ kaj s'en tož. ed. m sguvor bomo nashli ǀ kaj s'eno tož. ed. ž pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni hlapez ǀ kaj s'enu tož. ed. s dobru dellu je bil ſturil ǀ v'kaj s'eni vishi mest. ed. ž taku terdi djamanti ſe morio omezhiti ǀ kaj seny im. mn. m hudobni, inu greshni ludje ſò toiſti ǀ kaj s' ene im. mn. ž veſſele zajtinge ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ kaj ſo lete sene +im. mn. ž bukve, inu kaj je v' taiſtih sapiſſanu ǀ kaj ſo tedaj s' ena im. mn. s zhuda ǀ kaj s' enih ludy rod. mn. je ner vezh na ſvejti ǀ Mojſter kaj s'ene tož. mn. m Iogre imash ǀ Bug ſam vej kaj s'ene tož. mn. ž misli, kaj s'ene tož. mn. ž beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ Kaj s'ene tož. mn. ž sapuvidi v'nih deshelah imaio
Svetokriški
en3 ena nedoločni člen (en): danaſs ſe imenuje en im. ed. m dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze ǀ morebiti de je bila ena im. ed. ž Firshtinia, ali krajliza ǀ kakor ena im. ed. ž Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Jeruſalem je enu im. ed. s ſvetu meſtu ǀ s'eniga rod. ed. m lepiga zhloveka ena garda ſpaka … je bil ratal ǀ Se boij eniga rod. ed. m pſa de bi ga neuvjedel, ene rod. ed. ž kazhe de bi ga nevupizhila ǀ Kakor slijesh vodo s'ene rod. ed. ž poſsode ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu daj. ed. m bogatimu Gospudu shlushil ǀ grè k'enimu daj. ed. m Paderiu ǀ pride k'enim daj. ed. m ſtudenizu ǀ Enkrat ſe pergliha eni daj. ed. ž ſerzhni Postojni ǀ pele Priorzo K'eni daj. ed. ž glaboki shterni ǀ s'kusi letu ponishajne en tož. ed. m vezhni ſhpot bi doſehgli ǀ ali je vrednu s'en tož. ed. m kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ s'en tož. ed. m kratik lusht, s'en tož. ed. m maihin dobizhik, s'eno tož. ed. ž hudo miſſu ǀ v'en tož. ed. m nezhiſti greh je bila padla ǀ Sabinus enkrat je bil ven +tož. ed. m globok potok padil ǀ njega kakor eniga tož. ed. m ži. faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ s' eniga tož. ed. m ži. takorshniga greshnika je sabſtoin molit ǀ ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga +tož. ed. m ži. lepiga bobizha ǀ je bil pustil eno tož. ed. ž hisho sijdat ǀ Philiſterij ſo bilij ano tož. ed. ž skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ bi ſe podstopil s'eno tož. ed. ž gnado proſsit ǀ pade v'eno tož. ed. ž teshko, negnusno boleſan ǀ njega hlapz je bil vùeno tož. ed. ž glaboko vodo padil ǀ enu tož. ed. s lepu imè je bil nij dal ǀ S. Mattheush dershj s' enu tož. ed. s veliku zhudu ſvoje pobulshajne ǀ Kaj bote odgovorili na ſodni dan vy, kateri s' enu maihinu tož. ed. s blaga, s' eno tož. ed. ž maihino shkodo ſe praudate ǀ s' enu tož. ed. s nezh neusmilenu vaſſ shtraifaio ǀ vy, kateri enù tož. ed. s takushnu skivejne pelete ǀ kakor hitru gnada S. Duhà pride venu +tož. ed. s zhlovesku ſerze ǀ variteſe vy de enutakushnu tož. ed. s+ shivejne ne bote pelali ǀ na enem mest. ed. m oslizhu je pelal eno lepo Gospo ǀ na enam mest. ed. m gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ ſe je prikasal venem +mest. ed. m ognenom oblaku ǀ nej li bil vumerl Cajn Kakor ena im. ed. ž diuiazhina v'enim mest. ed. m garmu ǀ v'venim mest. ed. m majhinim Vblatu stoij ǀ po eni mest. ed. ž dolgi bolesni ǀ veni +mest. ed. ž ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ Cleopatra v'eni mest. ed. ž slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Kir bi eden tega drugiga v'en mest. ed. ž shlizi vode vutupil ǀ Bug s'enim or. ed. m vezhnim malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ s'enem or. ed. m tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem or. ed. m ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ shnio della kakor s'enem or. ed. m ſtarem oslam ǀ s'kuſi eno or. ed. ž pravo grevingo ǀ General Benedab s'eno or. ed. ž veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ teh Sholnerjou eden je njegovo ſtran s'ena or. ed. ž ſulizo odperl ǀ ga neusmilenu s'enem or. ed. s polenam vbye ǀ bodo eni im. mn. m nesrezhni dneve prishli ǀ nyh hishe bodo kakor eni im. mn. m bogaboyezhi Kloshtri ǀ prideio v'kambro enij im. mn. m ſtrashnu veliki moshje ǀ ſhivè kakor eny im. mn. m preproſti otrozij ǀ My pak ſmo ene im. mn. ž negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ de bi gnado enyh rod. mn. mogozhnyh Gospudu doſegli ǀ je hotela po enih rod. mn. viſokih lujtrah hodit ǀ Poshle zhes Midio ene tož. mn. ž majhine tize ǀ imà ene tož. mn. ž Boshje laſtnoſti vſebi ǀ Kadar je hotel vene +tož. mn. ž oslove jaſli poloshen biti ǀ venih +mest. mn. oſslovih jaſselzah ſtisnena leshy ǀ veneh +mest. mn. vashih hishah je vezh hudizhou
Svetokriški
Enoh -a m osebno lastno ime Henoh: Ti Adam ozha tih zhloveku ſturi rajtingo od devetſtu, inu trideſseti lejt. Enoh im. ed. m od devetſtu, inu pedeſset lejt ǀ inu ta ſadna bodò Enoh im. ed., inu Elias ǀ Kmety ſo bily Adam, Abel, Seth, Enoh im. ed., Noeſs, Abraham, Jſaac, Jacob ǀ Bug nam je hotel dati en ſpomin, ali ſenizo v'Enochu mest. ed., inu v'Eliaſu Hénoh, lat. V Henoch, Enoch (SP 1 Mz 5,18)
Svetokriški
erb -a m dedič: vſaki ſyn je hotel erb im. ed. biti ǀ ga nej ſò sa praviga erba tož. ed., ampak sa pankarta ſposnali ǀ sa erba tož. ed. ſvojga blaga hozheo MARIO Divizo puſtiti ǀ ony ſo pravi erbi im. mn. Nebeſhkiga krajleuſtva ǀ vashe blagu erby im. mn. ushivaio, inu na vas nespolnio ǀ de ſi lih njegovij erbij im. mn. ſò ſa letu vejdili ǀ Oh hudobna, tardouratna nehvaleshnoſt takorshnih erbou rod. mn. ǀ je bil teſtament ſturil, inu ſapovedal erbom daj. mn. ǀ v' vizah ſe toshjo zhes ſvoie erbe tož. mn., kateri pred ſmertio ſo ym oblubili de bodo puſtili sa nyh mashovati ← srvnem. erbe ‛dedič’; → herb
Svetokriški
evangeli(um) -ija m evangelij: s. Evangeli im. ed. naſs vuzhij ǀ shivij kakor naſs S. Euangeli im. ed. vuzhj ǀ shivite po vuku S: Euangelia rod. ed. ǀ kadar bi hotel per danashnimu Evangelimu daj. ed. oſtati ǀ jest verujem v's. Evangeli tož. ed. ǀ kadar danaſhni s. Evangelium tož. ed. ſim bral ǀ exempel v'danaſhnim s. Evangeli mest. ed. imamo ǀ v' danashnim S. Evangelij mest. ed. ozhitnu je vſem povedal ǀ kadar bi ne bil v'danaſhnimu S. Euangelju mest. ed. bral ← lat. evangelium ← gr. εὐαγγέλιον ‛evangelij’, prvotno ‛dobro oznanilo’; → evang., → evange., → evangel
Svetokriški
Ezekija(s) -(as)a m osebno lastno ime Ezekija: David je molil v'puszhavi, Ezechias im. ed. v'krajlevim dvori ǀ Na leto poſhto Ezecchias im. ed. krajl ſe sazhne milu jokat ǀ Ezechia im. ed. mozhnu ſe je bil resveſſelil ǀ Ezhechias im. ed. Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi ǀ ob zhaſsu krajla Ezechia rod. ed. ǀ s'kusi vſta Preroka Ezechia rod. ed. ſim pravil ǀ Velika gnada je bila tudi Krajlu Ezechiaſu daj. ed. dana ǀ Vuprashajte krajla Ezechia tož. ed. ǀ Kadar je hotel Jſaias Krajla Ezechiaſa tož. ed. osdravit ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega pohleunost v' Ezechiesu mest. ed. ǀ S. Baſilius je samerkal nad Krajlam Ezechiasam or. ed. Ezekíja, lat. V Ezechias, izraelski kralj (SP 2 Kr 18,19)
Svetokriški
farizeu(s) -eja/-eusa m farizej: Simon Pharisæus im. ed. je zhes Madaleno marmral ǀ druge hudu ſodi kakor uni preusetni Fariseu im. ed. ǀ kakor vni Fariſeu im. ed. ſe je hualil ǀ per mysi tiga Farisea rod. ed. ǀ v' hishi tiga Fariſea rod. ed. ǀ G. Bug nej hotel vshlishat proshno uniga preuſetniga Fariſeusa rod. ed. ǀ spuvid uniga offertniga Fariseva rod. ed. ǀ Sò shli Fariſei im. mn. tjakaj, inu ſo ſe poſvetovali ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga teh Fariſeou rod. mn. ← lat. Pharisaeus ← gr. Φαρισαὶος ← hebr. perūsīm mn.; → farizejar, → farizer
Svetokriški
favš1 nepreg. prid. nepravi, nepristen, lažen, potvorjen, kriv: Faush im. ed. m prizhaviz ſe ſgovarja de dobizhik ga je oslepel ǀ ta krivizhna ſobda, inu faush im. ed. s sprjzhuaine zhes te vboge sirote ǀ nej hotel od te faush rod. ed. ž Luterske vere odſtopit ǀ kakor eniga faush tož. ed. m preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama sakaj faush tož. ed. ž mero imaio ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush im. mn. m Preroki doparnashali ǀ yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave njega Iogre, od teh faush rod. mn. ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush daj. mn. bogovom jo dà ǀ faush tož. mn. s piſsma dellaio ← nem. falsch < srvnem. valsch ← stfrc. fals < lat. falsus ‛nepravi, nepristen, potvorjen, izmišljen, kriv’; zapisi v tem in sledečih dveh geselskih člankih utegnejo kazati na izgovarjavo fovš(-) (prim. zapise auzhiza za → ovčica, paun za → poln), → folš1.
Svetokriški
figov -a prid. figov: nihdar dobriga ſadu nej ſte perneſli, kakor unu nerodovitnu figavu im. ed. s drivu ǀ figovu im. ed. s drevu je djalu k' nym ǀ pod ſenzo figoviga rod. ed. m flaishtra ǀ pishe S. Mattheush od uniga figaviga rod. ed. s driveſſa ǀ Potle ſò djala Driveſſa k' figovimu daj. ed. s driveſſu ǀ je bil na ſvojo rano poſtavil leta figavi tož. ed. m dol. flaiſter ǀ unu figavu tož. ed. s dreu je bil Chriſtus preklel ǀ vidi per potu enu selenu figovu tož. ed. s drivu ǀ G. Bug je hotel pod tem figavem or. ed. m flaishtram iskasat ſvojo boshio mogozhnoſt ǀ je njega dobru vidil pod figavom or. ed. m drevom → figa
Svetokriški
flajšter -tra m obliž: pod ſenzo figoviga flaishtra rod. ed. ǀ Je puſtil ſtauzh fige, ter is taiſtih en flaishter tož. ed. ſturi ǀ kakor ſo bily poſtavili ta figavi flaishter tož. ed. na rano prezei je bil Krajl osdravil ǀ kakor je bil na ſvojo rano poſtavil leta figavi flaiſter tož. ed. je bil osdravil ǀ G. Bug sapovei en flaishtar tož. ed. is fih ſturiti ǀ G. Bug je hotel pod tem figavem flaishtram or. ed. iskasat ſvojo boshio mogozhnoſt ǀ s'shaubo, inu s'flaishtrom or. ed. ǀ uprasha Gospo, zhe ima rute ſa flajshtre tož. mn. ǀ ſe ſo pofliſsali, Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij, inu flajshtrij or. mn. njemu pomagat ← srvnem. phlaster ← srlat. plastrum < lat. emplastrum ‛obliž, obveza’ ← gr. ἔμπλαστρον ‛(na rano) namazano mazilo, obliž’
Svetokriški
folk -a m narod, ljudstvo, ljudje: ta Israelski folk im. ed. je bil ſe v'punt G: Bogu postavil ǀ ſilnu veliku folka rod. ed. ſo bile pomurile ǀ Se tudi fardama vezhi dejl tega gmajna folka rod. ed. ǀ ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu folku daj. ed. deliti ǀ ta Mashnik ſe k'folku daj. ed. oberne ǀ G: Bug, kadar je hotel ſvoimu folkute daj. ed.+ s: sapuvidi dati ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete vus folk tož. ed. so bile pregnale ǀ hualo ſi sashlushil per folku mest. ed. ǀ pred folkam or. ed. je skakal, inu pleſsal ǀ Chriſtus pred vſem folkom or. ed. je taiſto hualil ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta dua tož. dv. m folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ sahualimo sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki im. mn. nej ſò deſegli ǀ ony vſyh folkou rod. mn. Bogove ſò molili ǀ per vſyh folkah mest. mn. ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat ← srvnem. volc ‛narod, ljudstvo’
Število zadetkov: 484