Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Ikar
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ikarja imenovalnik tudi Ikaros tudi Ikar Ikara samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
grška bajeslovna oseba
IZGOVOR: [íkar] imenovalnik tudi [íkaros], rodilnik [íkarja] tudi [íkara]
BESEDOTVORJE: Ikarjev tudi Ikarov
Celotno geslo Etimološki
imẹ̑ -na s
imenoválnik imenoválnika samostalnik moškega spola [imenoválnik]
    iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico kdo ali kaj
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. nōminātīvus (iz nōmināre ‛imenovati’) iz imenovati - več ...
SSKJ²
imenoválnik -a m (ȃ)
jezikosl. prvi sklon: naglas na istem zlogu imenovalnika in rodilnika
Pravopis
imenoválnik -a m (ȃ) jezikosl. |nominativ|
Celotno geslo Sinonimni
imenoválnik -a m
GLEJ ŠE: sklon
Pleteršnik
imenovȃłnik, m. der Nominativ (gramm.), Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
SSKJ²
imenoválniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na imenovalnik: imenovalniška oblika imena
Celotno geslo Pohlin
imenovavec [imenovȃvǝc] (imenovalec) samostalnik moškega spola

jezikoslovje imenovalnik

Prekmurski
imenüváven -vnoga m imenovalnik: Nominati-vus (nevezö, imenüváven) KOJ 1833, 20
Celotno geslo Ziljski
irhast irhasta irhasto pridevnik
zemljevid
1. irhast zriz irhovine
2. platnen
tìːste [xwáːče] s pə́rta sa mẹ́ːlẹ prìəđ, tìːste sa ƀˈle pa jíərxaste
PRIMERJAJ: prten (2. pomen)
Jezikovna
Izbira sklona: tožilnik ali mestnik

Kaj je pravilno: oseba se zaposli na delovno mesto zdravnika ali oseba se zaposli na delovnem mestu zdravnika?

Jezikovna
Izbira ustreznega sklona ob zanikanju (2)

Zanima me, katera oblika povedi je v naslednjem primeru ustrezna:

  • Ni se počutila srečno.
  • Ni se počutila srečne.

Jezikovna
Izgovor besede »skedenj«

Ali se izgovor črke e, ki je zaznamovan v oglatem oklepaju v slovarskem sestavku besede skedenj, nanaša na obe različici izgovora besede skedenj ali samo na izgovor druge?

Prekmurski
os. zaim., samo imenovalnik jaz: Ia-szem tvoi mocsni Bogh ABC 1725, A4b; Ja ſze li oſzmeávam ſnyih SM 1747, 74; Ja ſzem te mocsni Boug KŠ 1754, 14; Ovo ja ſem zvami vſzákom vrejmeni KŠ 1754, 112; ja ſzam, ne bojte ſze KŠ 1771, 49; ja ſzem Kriſztus KŠ 1771, 79; I ja ſzam ſze jáko joukao KŠ 1771, 775; Tak bodem zadoſzta Etak oſznáj'zen ja BKM 1789, 366
SSKJ²
jàz2 mêne zaim., mêni, mêne, mêni, menój in máno, enklitično rod., tož. me, daj. mi (ȁ)
1. izraža osebo govorečega, gledano z njegovega stališča
a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: jaz grem domov, ti pa moraš ostati; bolje ga poznaš kakor jaz; nav. ekspr.: še jaz bi tega ne zmogel; z njim bom že jaz obračunal; pa če ti jaz rečem, da je res; jaz zase ne dvomim o tem; elipt.: »Kdo je to ukazal?« »Jaz!«; jaz pa kmet, kje neki! jaz da bi lagal! / pog., iron. poznam jaz tebe in tvojo pridnost / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na sestanek pojdeva oče in jaz; jaz, neumnež, sem mu verjel; ekspr. reva jaz, ki sem sama
b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: to se ne tiče mene, ampak njega; meni ne verjameš; meni se zdi, da ima prav / nič se me ne boj; slika mi je všeč; mi res ne verjameš; to me zanima / pog.: mi ni znano, kdaj pride; me ne briga dosti, kaj počne / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju me veseli, da vas spoznam
c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez mene ne pojdeš nikamor; stopi sem k meni; stoji pri meni; pojdi z menoj / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: zabavljal je čezme; name so pozabili; pridi pome; naj stopi predme; ne sili vame; vsi delajo zame; star. oči vseh so obrnjene v mé
// v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: mene ne bo doma; sanja se mi; strah me je; z menoj je drugače moj položaj je drugačen / knjiž. govoriti mi je o poeziji govoriti moram
2. v dajalniku, v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: ime mi je Jože; mati mi je zbolela; roka se mi trese; avto mi noče vžgati / ekspr. vsi so mi priča, da je res; vznes. bodi mi brat
3. ekspr., v dajalniku, v krajši obliki izraža osebno prizadetost: poberi se mi; bojim se, da mi še zboli; ti si mi pravi navihanec; otroci, da mi boste v šoli pridni!
● 
pog., ekspr. bilo jih je kaj jaz vem koliko zelo veliko; pog. toliko me je še trgovca, da ne prodajam pod ceno toliko trgovskega duha imam; ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; pog., ekspr. zaradi mene lahko kar gre temu ne nasprotujem; pog. dobiva se pri meni v mojem stanovanju; pog., ekspr. zaleže za dva mene za dva taka, kakor sem jaz; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: vsak stavek začne z jaz; prim. mi2, midva, bogami
Jezikovna
Jezikoslovna terminologija: »živost« ali »živalskost«

Prosim, zakaj govorimo o kategoriji/podspolu živosti, in ne živalskosti (žive so tudi rastline, tudi človek je žival)?

Jezikovna
Jezikovne izbire: »Jud« ali »Žid«?

Načrtujemo izdajo risoromana Dnevnika Ane Frank.

Na založbi smo v dilemi ali slediti prevodu Dnevnika Ane Frank, prevajalke Polonce Kovač, kjer se uporablja beseda Žid, Židi, židovski itd. ali spremeniti vse skupaj v Jud, judovski itd.

Kljub dilemi vas prosim za tehten odgovor zakaj Jud in ne Žid oz. obratno.

Celotno geslo ePravopis
Junona
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Junone imenovalnik tudi Juno samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
rimska boginja
IZGOVOR: [junóna] imenovalnik tudi [júno], rodilnik [junóne]
BESEDOTVORJE: Junonin
Jezikovna
Kaj je tu »napačnega« ali »napačno«?

Ali se pravilno zapiše kaj je tu zanimivega (nenavadnega, lepega) ali kaj je tu zanimivo (nenavadno, lepo)? Meni bolje zveni kaj je tu nenavadnega, a se mi zdi, da to ni prav. Po neki logiki samostalnika bi bilo vprašanje verjetno kaj je tu lepo in odgovor tu ni nič lepega. Kaj pa če bi tam sicer bilo nekaj lepega? Bi bil potem odgovor tu je dosti lepega?

Število zadetkov: 170