Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
lísiti -im nedov. (í ȋ) redko delati lise: kri je lisila debeli sneg / jabolko se že lisi postaja rdečkasto, se barva
SSKJ
lóndonski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na London: ogledovati si londonske znamenitosti / londonska megla; publ. londonski sporazum londonski memorandum
● ekspr. danes je prava londonska megla zelo gosta megla
♦ agr. londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi; zgod. londonski memorandum 5. oktobra 1954 podpisani memorandum o soglasju med vladami Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Italije in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju; londonski pakt pogodba med antanto in Italijo leta 1915 glede ozemlja Avstro-Ogrske, ki ga Italija dobi, če stopi v vojno na strani antante; londonska begunska vlada jugoslovanska vlada, ki je od 6. avgusta 1941 do konca vojne delovala v Londonu
SSKJ
májhen -hna -o prid., mánjši (ȃ) 
  1. 1. ki dosega nizko stopnjo
    1. a) glede na razsežnost, ant. velik: majhen človek; majhen čoln, grozd, kamen, kos kruha, otoček, vrt; veliko je spravil na tako majhen prostor; majhna dolina, knjiga, miza, parcela, posoda, roka, soba, žival; majhno jabolko, okno, poslopje; imam majhno stanovanje; ekspr. mikroskopsko majhen zelo majhen; majhen kot makovo zrno / majhna vas / ekspr. majhen domek
    2. b) glede na merljivo količino: majhen del rudnega bogastva; ekspr. kupiti za majhen denar; majhen dvig prometa; majhen odstotek ljudi; majhna doza zdravil; zelo majhna količina česa; najti kaj v majhnih količinah, množinah; majhna mera česa; stroj majhne moči; majhna plača, pokojnina nizka; bil je majhne postave; majhna povečava, proizvodnja, razdalja, zamuda; prostor majhnih razsežnosti; bolje je, da udariš večkrat z manjšo silo; novec majhne vrednosti; majhna vsota denarja; majhna zmogljivost tovarne
    3. c) glede na število sestavnih enot: majhen kolektiv; zbrala se je majhna družba; majhna skupina / majhno število ljudi; število a je manjše od b
    4. č) glede na dolžino: dela majhne korake / majhna razdalja
    5. d) ekspr. glede na trajanje: majhna časovna oddaljenost
    6. e) glede na možni razpon: njegov talent ni majhen; majhna delavnost organizacij; že majhna neprevidnost lahko povzroči škodo / majhne želje / tu so majhne možnosti za delo; relativno majhne spremembe; to mu je prineslo majhno olajšanje
    7. f) glede na čas življenja: imata še majhne otroke; ko sem bil majhen, sem rad pasel živino / ekspr. majhno drevje mlado
    8. g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: majhen klanec, ovinek; teren z majhnim padcem; delati majhne vbode / imeti majhno izbiro / majhen napor
    9. h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: majhen dež, veter / majhna bolečina / majhen up; majhna vera; tvoja ljubezen je majhna
    10. i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: majhen motor, studenec; majhen obrat, rudnik; iz majhnih delavnic so nastale velike tovarne; imeti majhno kmetijo
    11. j) glede na pomembnost: majhni opravki; majhna napaka, tatvina; ekspr. to ni majhno delo je veliko, pomembno
      // publ. z majhnimi izjemami so vsi enaki / kot vljudnostna fraza samo še majhno pripombo
  2. 2. ekspr. malo pomemben, nepomemben: sredi mesta sem se zdel tako majhen; doma sem čisto majhen; čudno majhne so bile vse njegove misli; navadil se je skromnega, majhnega življenja / majhne razmere ki ne omogočajo nič nadpovprečnega
    // majhni umetniki včasih popravljajo velike
    // slabš. slab, grd, ničvreden: tako majhen si
    ●     ekspr. ko je to slišal, je bil takoj majhen ni bil več samozavesten, ni več vztrajal pri svojih trditvah; publ. urejati kaj z majhnimi koraki počasi; ekspr. otrok gleda z majhnimi očmi zaspano gleda; kot vljudnostna fraza imam majhno prošnjo, ali jo boste izpolnili izraža omejevanje; ekspr. ni majhna stvar celo noč čuti težko je; ekspr. njegova delavnica je kar majhna tovarna izraža omejevanje; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi
    ♦     mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič
    májhno prisl., nar.  malo: francosko govori dobro, angleško pa majhno razume / zdaj majhno drugače misli; pot je peljala majhno navzgor
    májhni -a -o sam., nar.  mali: majhni so bili zmeraj zatirani; naše majhno zdajle spi; biti z majhnim zadovoljen; prim. mali prid., mali m, mala, malo, manj, manjši
SSKJ
málica -e ž (ȃ) 
  1. 1. manjši obrok hrane, ki se jé sredi dopoldneva ali popoldneva: dati delavcem malico; postreči z malico / za malico je imel, pojedel sendvič in jabolko / dopoldanska, popoldanska malica; šolska malica; topla malica / zdaj so na, pri malici malicajo
    // po malici je pridno delal
    ●     ekspr. to jaz naredim za malico zelo lahko, brez večjega truda
  2. 2. nar. kos, košček: Jera je takoj odrezala malico kruha, ga zavila v predpasnik, zadela motiko in odšla (F. Finžgar)
SSKJ
margarána -e ž (ȃ) zastar. granatno jabolko: košarica margaran
SSKJ
margétinski -a -o prid. (ẹ̑) nar. prekmursko, navadno v zvezi margetinsko jabolko jabolko, ki dozori konec meseca julija; jakobček: margetinska jabolka so že zrela
SSKJ
máti mátere ž, tož. máter, or. máterjo (á) 
  1. 1. ženska v odnosu do svojega otroka: njegova mati še živi; nima očeta ne matere; spoštovati, ubogati mater; dobra, skrbna mati; draga, ljuba mati; očetova mati; spomini na mater; skrbi zanj kot mati požrtvovalno
    // po materi mu je v sorodu / ekspr. učiteljica je bila svojim učencem druga mati
    // ženska, ki ima otroka: mati doji; je mati treh otrok; postala je mati; mlada mati; dojenček v naročju matere / nezakonska mati ki ob rojstvu otroka ni poročena; mati vdova; posvetovalnica za matere
    // (živalska) samica, ki ima mladiča: ločiti tele od matere; zajčja mati / mati in oče nagrajenega psa imata odličen rodovnik
  2. 2. v zvezi stara mati mati očeta ali matere: dopoldne je otroka varovala stara mati; obiskati staro mater
  3. 3. zlasti v kmečkem okolju naslov za starejšo poročeno žensko, navadno gospodinjo: sosedova mati so mi dali jabolko; hišna mati; mati županja / kot nagovor no, mati, se še poznamo
  4. 4. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki zelo skrbi za koga, navadno starejša: dijaška, študentovska mati; partizanska mati
  5. 5. rel. naslov za predstojnico samostana ali reda s slovesnimi zaobljubami: mati prednica
  6. 6. knjiž., v povedni rabi kar omogoča, povzroča nastanek česa: ti si bila mati mojih pesmi / preteklost je mati sedanjosti
  7. 7. vznes., v prilastkovi rabi poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mati domovina; darovi matere narave; mati zemlja
  8. 8. v medmetni rabi, v zvezi mati božja izraža začudenje, nejevoljo: mati božja, ali je to mogoče; mati božja, kaj pa govoriš
    ●     mama, to so mi dali mati v kmečkem okolju stara mati; ekspr. hči je cela mati zelo ji je podobna; krušna mati mačeha; rednica, hraniteljica; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; star. pisana mati mačeha; pesn. mati Slava slovanski svet, Slovani; vznes. biti sin slovenske matere Slovenec; bil je tak, kot ga je mati rodila nag, gol; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden; preg. kakršna mati, taka hči
    ♦     rel. Mati božja Kristusova mati
SSKJ
mêden -dna -o prid. (é) navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: hruška je že medna; zrelo medno jabolko
SSKJ
medén1 -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na med m:
    1. a) medena kapljica / medena barva
    2. b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica
    3. c) meden sat; letos je medeno leto
    4. č) medeno cvetje
  2. 2. redko, navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške
  3. 3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo
    // ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma
  4. 4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost
    ♦     bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
    medéno prisl.: medeno govoriti; medeno se priklanjati; prstan z medeno rumenim kamnom; medeno sladek
SSKJ
mošáncelj -clja m (á) drobnejše rumeno zimsko jabolko: spraviti mošanclje za zimo
SSKJ
mošánček -čka m (á) drobnejše rumeno zimsko jabolko: spraviti mošančke za zimo
SNB
mutsu -ja cit. [múcu] m (ȗ)
sladko-kislo debelo, okroglo zimsko jabolko zelenorumene barve, po izvoru iz Japonske: Mutsu zori konec septembra, ima debel zelenorumen plod in čvrsto meso E ← agl. Mutsu (apple) '(jabolko) mutsu' po pokrajini Mutsu na Japonskem
SSKJ
načéti -čnèm dov., načél; nam. načét in načèt (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. odvzeti del od celote: načeti hlebec sira, jabolko / načeti prihranke
  2. 2. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: dleto je načela rja; voda in mraz sta načela zid; pren., ekspr. starost ga je že načela
  3. 3. z oslabljenim pomenom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: načel je pogovor s sopotnikom; načeti vprašanje razorožitve
    načét -a -o: načet hlebec; nadaljevati načeti pogovor; moralno načet človek; od gnilobe načeti zobje
SSKJ
nagrbánčiti -im dov. (á ȃ) narediti gube, zlasti na koži: zamišljeno je nagrbančila čelo; v starosti se koža nagrbanči / zaradi suše so se kaktusi nagrbančili
    nagrbánčen -a -o: nagrbančen obraz; koža je bila nagrbančena kakor jabolko spomladi
SSKJ
nagrísti -grízem dov. (í) 
  1. 1. z grizenjem načeti: nagristi jabolko; miši so nagrizle zelje
  2. 2. ekspr. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: kemikalije lahko nagrizejo kovino
    ●     ekspr. spomenike je že nagrizel zob časa zaradi starosti začenjajo razpadati
    nagrízen -a -o: nagrizena čokolada; od črvov nagrizena vrata
SSKJ
nakóckati -am dov. (ọ̑) redko narezati na kocke: nakockati jabolko, repo
    nakóckan -a -o: zelenjavi dodamo še nakockan krompir
SSKJ
nèdojéden -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni dojeden, ni pojeden: nedojeden kos kruha; nedojedeno jabolko
SSKJ
nèobrézan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni obrezan: gnilo, neobrezano jabolko / drevesa so še neobrezana / neobrezan rob
♦ zal. neobrezana knjiga
SSKJ
obgrísti -grízem dov. (í) z grizenjem odstraniti del česa: obgristi jabolko / obgristi kost
// z grizenjem načeti, poškodovati: obgristi pipo / redko pes ga je obgrizel ogrizel
SSKJ
obrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z rezanjem narediti, da na čem ni več kakih delov, zlasti nepotrebnih: obrezati gnilo jabolko / obrezati repo / obrezati desko
  2. 2. z rezanjem odstraniti: obrezati poganjke, veje
    // z rezanjem odstraniti dele rastline zaradi redčenja, oblike, rodnosti: obrezati drevo, trto, vrtnico / obrezati vinograd
  3. 3. z rezanjem dati določeno obliko: krpo lepo obrezati; s škarjami obrezati rob
  4. 4. v židovskem in muslimanskem okolju odrezati sprednji del kožice na spolnem udu: obrezati otroka
    ♦     metal. obrezati ulitek odstraniti robove na ulitku; vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zal. obrezati knjigo
    obrézati se raniti se s čim ostrim: s črepinjami se je obrezal; obrezala si je roko
    obrézan -a -o: rdeče obrezana knjiga; lepo obrezana živa meja
Število zadetkov: 118