Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
olupíti in olúpiti -im dov. (ī ú)
odstraniti lupino, kožo: olupiti jabolko, jajce; olupiti z nožem
// odstraniti lubje: olupiti deblo
    olupíti se in olúpiti se navadno v zvezi s koža
    izgubiti zgornje, zunanje plasti: koža na hrbtu se mu je olupila / pog. nos se mu je olupil koža na nosu
    olúpljen -a -o:
    olupljen krompir; hrbet ima ves olupljen
SSKJ²
pírh -a m (í)
v krščanskem okolju pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč: pisani, rdeči pirhi; rdeč kot pirh
● nar. dati, dobiti za pirhe v dar za veliko noč
♦ etn. sekati pirhe metati v pirhe kovance z namenom, da se zapičijo vanje
SSKJ²
písanica -e ž (í)
nar. pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: velikonočne pisanice / belokranjske pisanice
SSKJ²
písanka1 -e ž (í)
1. nar. pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: barvati pisanke
2. zool. majhna sladkovodna riba s temnima progama vzdolž bokov, Alburnus bipunctatus:
SSKJ²
píška -e ž (ȋ)
nav. ekspr. piščanec, mlada kokoš: piška je znesla jajce; piške enega gnezda / pečena piška
● nar. klicati piške kokoši
// ljubk. droben človek, navadno ženska: naša piška je doma / kot nagovor pridi k meni, piška zlata
SSKJ²
póčiti1 -im dov. (ọ́ ọ̑)
1. dati kratek, močen glas: suha veja je počila; v temi je nekaj počilo; brezoseb. udaril ga je, da je počilo / strel poči / puška poči strel iz puške
// povzročiti kratek, močen glas: počiti s prsti
// s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: počiti z bičem
// ekspr. ustreliti: nekajkrat počiti s puško / pog. vzel je pištolo in ga počil
2. dobiti razpoko, špranjo: kozarec, led, obroč poči; skala, zvon poči; počiti po sredi / mehurček, žulj poči / struna je počila zaradi prevelike napetosti se je pretrgala; šivi na hlačah so počili
3. ekspr. udariti: počiti otroka po roki; počiti koga s kolom; počiti se po čelu
4. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: počiti od jeze, smeha
5. brezoseb., ekspr. priti do spopada: nazadnje je tudi na tem koncu sveta počilo
● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; ekspr. od žalosti ji je počilo srce je umrla; ekspr. počiti v smeh nenadoma glasno se zasmejati; ekspr. spotaknil se je in počil po tleh padel; tako sem sit, da bom počil zelo
    póčiti se pog., ekspr.
    1. sesti: počiti se v naslanjač
    2. spreti se, stepsti se: spet sta se počila
    póčen -a -o:
    počen kozarec, vrč; počena deska; počeno jajce
    ●     ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič
SSKJ²
podlóžek -žka m (ọ̑)
1. navadno manjša priprava za podlaganje: izdelovati podložke; podložiti omaro s podložki; gumijast, papirnat podložek / podložki za kozarce / nositi jerbas na podložku vrh glave na svitku
// kar se podloži sploh: dati pod vročo skledo podložek / uporabiti kos lesa, revijo za podložek
// knjiž. pladenj: strežnik je prinesel pijačo na srebrnem podložku
2. jajce ali jajcu podoben predmet, ki se položi kokoši v gnezdo, da tam (še) nese: kokoš je strla podložek; uporabiti pokvarjeno jajce za podložek
3. nar. primorsko otrok, nezrel človek: ta podložek nas pa ne bo učil, kaj je prav
♦ obrt. blazinica iz vate, kosov tkanine, ki se prišije na notranjo stran ramen oblačila; tisk. železna ali svinčena plošča, na katero se pritrdi kliše; žel. priprava iz dveh z drogom povezanih cokli podobnih delov za preprečevanje premikanja vagona v določeno smer
SSKJ²
podóben -bna -o prid., podóbnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki se ujema med seboj po
a) nekaterih (bistvenih) lastnostih: imava podobne čevlje; kupil sem si podobno obleko kot ti / stanujem v podobni hiši, kot je tvoja / ljudje s podobnimi nazori / kljub takim in podobnim dejstvom ti ne verjamem
b) kaki lastnosti: obleki sta podobne barve; hiše s podobnimi strehami / videz imata zelo podoben
2. z dajalnikom ki se po nekaterih telesnih, duševnih lastnostih ujema s kom: sin je podoben očetu, hči pa materi; zelo sta si podobna; podobna sta si kakor jajce jajcu, krajcar krajcarju / v obraz je podobna materi / po značaju sta si podobna / ekspr. tako je shujšala, da ni več podobna sama sebi / družil se je z berači, vagabundi in (njim) podobnimi postopači
// ki ima take lastnosti, da vzbujajo predstavo česa drugega: krempljem podobni prsti; soncu podobna zvezda / lahkotnost dela pesem podobnejšo romanci kot baladi
● ekspr. ti čevlji niso ničemur, nobeni reči, stvari podobni so slabi, neprimerni; ekspr. to ni ničemur, nobeni reči podobno izraža nejevoljo; ekspr. tako dejanje je čisto njemu podobno je zanj značilno, ga je bilo od njega pričakovati
♦ geom. podoben ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, pri kateri se ohranjajo koti in razmerja dolžin daljic; zool. človeku podobne opice opice, ki so po drži, po obsegu možganov človeku najbolj podobne, Pongidae
    podóbno 
    prislov od podoben: podobno se ji godi kot njemu; časopisa sta o tem podobno pisala; podobno dobro se je poročila kot sestra / podobno kot drugi tudi mi nismo plačali kazni tako
    // v vezniški rabi, navadno v zvezi in podobno, pri naštevanju izraža obstajanje česa istovrstnega poleg že povedanega: čisti posodo, ploščice in podobno [ipd.] / po tem tipu je treba obravnavati vse podčrtane primere. Podobno še tiste, ki so v oklepajih
    podóbni -a -o sam.:
    nekaj usmiljenju podobnega se je zganilo v njem; vse to je zasluga vas in vam podobnih
    ●     ekspr. mojster, da mu ni podobnega daleč naokoli zelo dober mojster
SSKJ²
polágati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da prihaja kaj
a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: mati je zaskrbljeno polagala dlan na otrokovo čelo; polagati otroka v zibel; polagati vreče po tleh; polagati in postavljati
b) na podlago sploh: kadar je igral, kart ni metal, ampak polagal; polagati kocke po mizi; polagati obkladke na nogo / delegacija polaga venec na grob
2. na določen način pritrjevati na podlago: polagati parket, tapete
// dajati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: delavci polagajo cevi, kabel / polagati železniško progo / polagati mine; polagati asfaltno plast / polagati traso ceste delati, graditi
3. dajati živini (živinsko) krmo: polagati govedu deteljo / polagati svinjam / pozimi so lovci polagali srnjadi
4. navadno v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči2: samica polaga ikre ob bregu; kukavica polaga jajčeca v tuja gnezda
5. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: polagati hudomušnost v svoje odgovore; v svojo igro polaga veliko osebnega
6. publ., v zvezi z na pripisovati, dajati: velik pomen polaga na zunanjost / na te rokopise sprva niso polagali važnosti
● publ. polagati izpite delati, opravljati; pog. polagati komu karte napovedovati komu prihodnost, razkrivati preteklost na osnovi kart; polagati račun publ. inkasant polaga račun vsak teden predloži račune in izroči denar; publ. na občnem zboru polagati račun o svojem delu poročati, omogočati, da se oceni, pregleda; ekspr. zaradi tega dejanja boš polagal račun pred sodnikom se boš zagovarjal; ekspr. kosci polagajo red za redjo kosijo; vznes. polagati svoje srce k nogam koga biti čustveno popolnoma vdan komu; publ. polagati temelje čemu opravljati začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; publ. polagati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; ekspr. polagati komu odgovore na jezik, v usta spraševati koga, govoriti komu tako, da bi spraševani odgovarjal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; publ. on veliko polaga na odkritosrčnost jo ceni, dá nanjo; ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, to vas zelo prosim; fante je polagal na tla kakor snope z lahkoto jih je metal
♦ igr. polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; polagati pasjanso igrati
SSKJ²
pônvica -e ž (ó)
1. manjšalnica od ponev: speči jajce v ponvici / napolniti ponvico z žerjavico
2. geogr. manjša kotanja iz sige v kraški jami, navadno napolnjena z vodo: pasti v ponvico; ponvice in kapniki
3. nekdaj vdolbina za smodnik na puški kremenjači: nasuti smodnika v ponvico
♦ anat. ledvične ponvice ledvične čašice; sklepna ponvica vbočeni konec kosti v sklepu
SSKJ²
posadíti -ím dov., posádil (ī í)
1. dati sadiko v zemljo, kjer bo rastla: posaditi češnjo; posaditi drevje na vrtu; posaditi zelje / posaditi fižol, krompir
// s sajenjem narediti, da je, raste kaj na vsej površini: posaditi vrt s sadjem
2. narediti, da kdo kam sede: posaditi koga na konja, v udoben stol; posaditi otroka na kolena, v naročje; posadil sem se na klop, za mizo / posaditi gosta na kavč, na svojo levico; posadili so nas v avtomobile in odpeljali / ekspr. na glavo je posadil klobuk dal
// ekspr. položiti, vreči: posadil ga je na tla; poskusil ga je posaditi v sneg
● ekspr. posadili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati; ekspr. posadili so ga za eno leto pod ključ zaprli so ga
    posajèn -êna -o:
    s trto posajeni hribčki; v skalnato pobočje posajene hiše
    ♦     gastr. posajeno jajce ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom
SSKJ²
posámič prisl. (ȃ)
izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: učenci naj najprej berejo posamič, potem pa skupno; gostje prihajajo posamič ali v skupinah; vstopajte posamič po eden / če so bile veje pretežke, sta jih vlačila posamič vsako zase / vsako jajce zavij posamič posebej, zase
SSKJ²
pošírati -am nedov. in dov. (ȋ)
gastr. dajati za krajši čas v vrelo vodo, navadno ubito jajce, zakrkniti: poleg špinače je pripravila jajca, ki jih je poširala
    pošíran -a -o:
    poširana jajca
SSKJ²
predjúžnik -a m (ȗ)
star. (dopoldanska) malica: postregla je s predjužnikom / za predjužnik ima jajce s kruhom in vino
SSKJ²
presvetlíti -ím dov., presvétli in presvêtli; presvétlil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetliti jajce, pljuča
2. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetlilo veje; blisk je presvetlil temo; pren. ljubezen je presvetlila njegovo noč; radosten žarek je presvetlil naša srca; presvetliti svoj notranji svet z novim nazorom
● ekspr. za trenutek ga je presvetlila dobra misel obšla; ekspr. presvetlilo me je spoznanje spoznal sem
♦ gozd. presvetliti gozd z redčenjem povečati svetlobo v gozdu
    presvetljèn -êna -o:
    presvetljene meglice
SSKJ²
príčen -čna -o prid. (ī)
nar. svež: prično jajce / pričen sneg je zabrisal vse sledove nov, nedavno zapadel
SSKJ²
primešávati -am nedov. (ȃ)
mešajoč dodajati: testu primešavaj jajce za jajcem
// dodajati sploh: primešavati zemlji različne mineralne snovi; pren., ekspr. pripovedi ne bom primešaval nobenih laži
SSKJ²
púta1 -e ž (ū)
ljubk. kokoš: pute so glasno kokodakale; naše pute pridno nesejo
● iron. jajce več kot puta ve otroci si domišljajo, da vedo več kot odrasli
SSKJ²
ráčji1 -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na race: kupila je račji puh; račje jajce / račja farma / ob praznikih so jedli račjo pečenko; račje meso
♦ bot. račja zel vodna kuga; med. račja hoja racava hoja; mont. stresalke z račjim kljunom stresalke z lopatasto razširjenim žlebom
SSKJ²
raztêpsti -têpem dov., raztépel raztêpla (é)
1. z udarci, udarjanjem narediti, da kaj ni več v prvotnem stanju, v prvotni obliki: raztepsti rumenjak, smetano / v mleku raztepemo dve jajci; raztepsti jogurt z majonezo
2. ekspr. razgnati: raztepsti sovražno vojsko / burja je raztepla oblake; megle so se razteple
    raztêpsti se ekspr.
    raziti se, razkropiti se: otroci so se hitro raztepli; raztepli so se na vse strani / vsi so se raztepli po službah
    raztepèn -êna -o:
    po svetu raztepeni otroci; raztepena sovražna vojska; raztepeno jajce
    ●     star. vrnil se je raztepen do krvi pretepen
Število zadetkov: 82