Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
práti, pórjem, (pǫ́rjem), vb. impf. 1) (die Naht) trennen, Jan., Goriš.; obleko porjem, Ig (Dol.); p. se, aufgehen (von der Naht), sich auftrennen, Goriš.; — 2) p. se, heftig weinen, (tako jokati se, da bi se lahko razpral): kaj se porješ? pod Čavnom, Lašče-Erj. (Torb.).
Vorenc
prelivati nedov., F4, effundere, iṡlyti, reṡlyti, prelyvati; profundere, reṡlyti, vunkai ṡlyti, prelivati; profundere lacrymas, ſolṡè prelivati, ſe jokati; restagnare, zhes tezhi, prelyvati
Svetokriški
red prisl. vred: Angely nam exempel dado, de shnimi red bi ſe imeli jokati ǀ ſo nashli Detètce s'Mario njegovo Materjo red ǀ Domazha preſiza s'mejhuriam rejd yh je posherla ǀ sdaj pujdesh ushivat s'mano reid te nebeſke troshte ǀ s' nyh rodam rejdt ǀ naſhi ſaurashniki ſò bilij poshgali naſho priſtavo s' shitom rèd ǀ s'mano rejt perſerzhnu vaſs proſſimo
Pleteršnik
rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.-Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
Pleteršnik
rovȃjsati, -am, vb. impf. = nekako razgrajati, vpiti in jokati vse vprek, BlKr.
Prekmurski
skuzìti -ím nedov. jokati: I szkuzim pred tebom KAJ 1848, 150; Dalilo, ſtera je tecsaſz ſzkuzila KM 1796, 50
skuzìti se -ím se solziti se, jokati se: Könnyezni; szkuziti sze KOJ 1833, 163; Skuzis ſze krouto nad menom SŠ 1796, 15; Szkuzijo ſze ocsi BKM 1789, 192; Szkuzi ſze i ti czvejticſe BKM 1789, 87; Ne ſzkuzte ſze, roditelje BKM 1789, 426; Ne ſzkúzte ſze SŠ 1796, 113; I kak bi sze jasz szkuzila KAJ 1870, 102
Pleteršnik
smŕkati 1., smȓkam, vb. impf. 1) den Rotz in der Nase in die Höhe ziehen, rotzen; — durch die Nase eine Flüssigkeit einziehen, C.; den Athem stark durch die Nase einziehen, vzhŠt.-C.; — s. in dulce delati, unzufrieden, unwillig sein, C., Z.; s. nad čim, seinen Unmuth über etwas äußern, etwas tadeln, Fr.-C.; — = srebati, schlürfen, C.; — preprosto nam.: jokati: kaj smrkaš? Levst. (Rok.); — 2) berotzen, Cig.
Vorenc
solza ž, F8, delachrymare, objokati, ſolṡè tozhiti; fundere lacrymas, ſolṡè tozhiti; illachrymare, ſe ṡazheti jokati, ſolṡè tozhiti; lachryma, -ae, ſolṡa; lachrymare, lachrymari, ſe jokati, ſolṡè tozhiti, ſe ſolṡiti; lachrymatio, jokanîe, ſolṡ tozhenîe; plorator, -oris, kateri ſe joka, inu ſolṡè tozhy; profundere lacrymas, ſolṡè prelivati, ſe jokati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: solza ž, gummi, solſa
Vorenc
solziti se nedov., F2, lachrymabundus, -a, -um, objokan, kateri ſe joka, ali ſe ſolṡy; lachrymare, lachrymari, ſe jokati, ſolṡè tozhiti, ſe ſolṡiti
Prekmurski
súžiti se -im se nedov. solziti se, jokati se: Bôg je tô zravnao, zakâ ſze tak ſzú'zis BRM 1823, 225
Pleteršnik
tegotíti, -ím, vb. impf. 1) beschwerlich machen, erschweren, vzhŠt.-C.; —2) zwingen, drängen, C.; — eilen: jesti in t., C.; — 3) t. se, wehklagen: t. se in jokati, C.
Vorenc
točiti2 nedov., F5, delachrymare, objokati, ſolṡè tozhiti; fundere lacrymas, ſolṡè tozhiti; illachrymare, ſe ṡazheti jokati, ſolṡè tozhiti; lachrymare, lachrymari, ſe jokati, ſolṡè tozhiti, ſe ſolṡiti; plorator, kateri ſe joka, inu ſolṡè tozhy
Svetokriški
točiti -im nedov. solze točiti solze točiti, jokati: vezhkrat grenke solſe tozhete 2. mn. ǀ na perſi klukaio, ſolse tozhio 3. mn. ǀ po gostim is suojg ozhij gorke ſolse je tozhila del. ed. ž
Vorenc
tuliti nedov., F3, ejulare, tuliti, javkati, zvizhati, glaſnu ſe jokati; hululare, vel ulutare, tuliti; ululare, tuliti, arjuti, ṡaviati kakòr volk; prim. tuleoč 
Svetokriški
uržoh -a m vzrok: ſam zhlovik je urshoh im. ed. ſvojga pogublejna ǀ ta strup tega greha je vrshoh im. ed. ǀ vashi grehi ſò ursoh im. ed., de vasha Gospoiska je huda ǀ vaſhe buſhtvu je bilu urſhoh im. ed. de nejste mogli isvelizheni biti ǀ greshnu dellu tu bo vrſhoh im. ed. de bote fardamani ǀ Grehi naſhi ſo vershoh im. ed. de lakota naſs martra ǀ on je tebe reshalil pres vſiga urshoha rod. ed. ǀ Nemam tudi vrshoha rod. ed. Klaguvati, Kakor Ieremias ǀ Sa tiga vrsosha rod. ed. volo vndukai bliſi je prebival en bogaboyezhi Menih ǀ druſiga ushoha rod. ed. ne najdeio ǀ imate gvishnu velik urshoh tož. ed. ſe veſseliti ǀ vrshoh tož. ed. nam povej Ieremias rekozh ǀ Sveti Evangeliſti nam ſo hoteli dat saſtopit ursoh tož. ed., sakaj je Chriſtus umerl ǀ Prerok je bil samerkal ta urſhoh tož. ed. ǀ S. Peter Damianus pravi … inu ursah tož. ed. da ǀ G: Boga je reſhalila, inu vershoh tož. ed. dala de vezhkrat je bil reshalen ǀ Plutarcus je imel urshok tož. ed. imenovati Puſt. Feſtum, ſtultorum, Prasnik teh norzou ǀ velik ursho tož. ed. ſo imeli ſe veſseliti ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou rod. mn. naprei perneſò ǀ ueliku urshohu rod. mn. ima zhlouek u' tej dolni teh ſols ſe jokati, inu plakati ǀ de bi hudizhi nejmeli tulikain vrshohu rod. mn. mene odtoſhit ǀ Medcina vuzhj ſposnati sazhetik, inu urshohe tož. mn. teh bolesni ǀ Na vſe letu je bil S. Valentinus odgovuril, iskaſal, inu Ceſſarju dopovedal, inu s' lepimy urshohi or. mn. iskaſal, inu ſvishal ← srvnem. ursache ‛vzrok’
Svetokriški
utolažiti -im dov. pomiriti: sdaj je zhaſs ta ſerd Boshy utalashit nedol., nikar Boga drashit ǀ vy bote sazheli miſlit, koku taisto puſledno uro bi mogli mene vtalashit nedol. ǀ sdaj je zhas ſe jokati, inu Boshij ſerd vtalishit nedol. ǀ nej mogozhe, de bli zhlovek ſam od ſebe mogal G. Boga vtolashit nedol. ǀ negremo Boga vtalashit namen., ampak resdraſhit ǀ G. Bug ſe vezh reshali, kakor vtolashi 3. ed. ǀ de bi njega pravizhni ſerd vtalashil del. ed. m ǀ jest bodem ushe utalashil del. ed. m vaſhiga Gospuda ozheta ǀ Abigail je bila utalashila del. ed. ž ſerd Davidau ǀ Abigal bo vtalashila del. ed. ž Davida ǀ Kadar bo ſe zhes naſhe grehe reſerdil ga boſh vtalaſhila del. ed. ž ǀ de bi tu S. Ime utalashilu del. ed. s ǀ vſe tu bi nezh nepomagalu, inu G: Boga neutalashilu +del. ed. s ǀ v'Cerkvi ſte mene vezhkrat reshalili, kakor zhastili, vezhkrat reserdili, kakor vtalashili del. mn. m ǀ vasho shejo obilnu bote vtalashili del. mn. m ǀ bodo ta ſerd ſvoyh Bogovu vtolaſhili del. mn. m utolažiti se pomiriti se: ſazhnes preklinat, plentovat, inu shentovati s'Bugam, inu ſe neutalaſish +2. ed. de terdne nozhy
Svetokriški
veliko prisl. veliko, zelo, mnogo: ti vuzheni ſe ſo veliku sa volo tega potili ǀ veliku nijh ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli ǀ jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem ǀ veliku otrok je imela ǀ veliku urr od velike ſlatkusti je bila samaknena ǀ veliku uredne shenkinge ijm je bil dal ǀ Se veliku shtima, inu lubi sdrauje ǀ veljku njeh ſe najde; kateri taku skarbnu yshejo Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ veljku vezh je skerbel sa nyh dushe ǀ ueliku urshohu ima zhlouek u' tej dolni teh ſols ſe jokati, inu plakati ǀ na ſvdni dan viliku takorshne bò, kateri bodò diali ǀ velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ velikn minie bò mogla ta lepu deshezha roſſiza Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → več in → veče.
Vorenc
vpiti nedov., F14, acclamare, krizhati, vpiti, vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti; acclamitare, vezhkrat vpiti, inu glaſnú krizhati; clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati, klizati; conclamare, vpiti, s'enim drugim krizhati; declamitare, vſe ṡkuṡi vpiti, ali krizhati; elatrare, lajati, glaſnu vpiti; obterere, na vus glas vpiti. Jer:2; occlamitare, pruti enimu vſeṡkuṡi krizhati, ali vpiti; perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali vpiti; quiritare, vel quiritari, na pumozh upiti, inu na vuṡ glaṡ krizhati; suclamare, vel acclamare, s'temi drugimi vpiti ṡa dati kai na ṡnanîe; vagire, ſe jokati, inu vpiti kakòr mladi otroci; vociferare, upiti, ſylnu ſhrajati; vociferari, ukati, vpiti na vus glaṡ, krizhati; prim. vpiječ 
Pleteršnik
vréme, -ę́na, n. 1) das Wetter, die Witterung; — lepo, grdo, slabo v. je; hudo v., das Ungewitter; — schönes Wetter: v. se je naredilo; ali je v.? — 2) die Ursache, C., M.; vreme ti je jokati se, M.; — (tudi: vrẹ́me, jvzhŠt.; vrẹ́men, vzhŠt., ogr.-C.).
Svetokriški
vzdihovati -ujem nedov. vzdihovati: ſazhne jokati, inu sdihovati nedol. ǀ sazhne pruti Nebeſſam sdihouati nedol. ǀ ble v' vizah sdihuje 3. ed., inu ble sheli, inu proſſi reishena biti ǀ ludje vezhkrat sdihuieio 3. mn., na perſi klukaio, ſolse tozhio ǀ milu je sdihual del. ed. m, inu ſe jokal ǀ she veliku teshej njegova butara bo ratala, pod katero ſe bò potil, inu sdihval del. ed. m ǀ milu je sdihoual del. ed. m, inu ſe jokal ǀ kaj pomeni, moj prjatel, de ſte taku mozhnu sdihoval del. ed. m ǀ je po njemu sdihovala del. ed. ž ǀ Kadar bi ſe nebilij jokali, inu sdihualij del. mn. m ǀ Svetniki ſe ſo potili, inu milu sdihvali del. mn. m ǀ po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga, inu is nyh selubleniga ſerza ſo sdihovale del. mn. ž
Število zadetkov: 61