Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
Ŕt dôbrega úpanja -a ~ ~ m, zem. i. (ȓ ó ȗ  ŕ ó ȗ) |skrajni konec Južnoafriške republike|: na ~u ~ ~
Pravopis
sklèp sklépa m (ȅ ẹ́) kolenski ~; ~ vlaka; ~i seje; ~ o dedovanju; ~ doline kot; narašč. ~ sezone konec; pojm., redk. ~ pogodbe sklenitev
Pravopis
slovó -ésa s, pojm. (ọ̑ ẹ́; ọ̑ ẹ̑) ~ od domačih; dati roko v ~; molk ob ~esu, pri ~esu; poud.: ~ od mladosti |prenehanje, konec mladosti|; dati ~ kajenju |odvaditi se kajenja|; spregovoriti v zadnje ~ |ob pogrebu|; star.: vzeti ~ od koga posloviti se; dati roko k ~esu v slovo, za slovo; knj. pog. priti po ~ se poslovit
Pravopis
stòp3 velel. medm. (ȍ) knj. pog. stoj: ~, tu naprej ne smeš; Pridemo jutri, ~ |konec povedi v telegramu|
Pravopis
stráža -e ž, člov. (á) ~ je prijela vlomilca; častna ~; predsednikova telesna ~; pojm. konec, začetek ~e; iti na ~o; biti, stati na ~i; dnevna, nočna ~
Pravopis
súh -a -o tudi súh -a -ó; bolj ~ (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑) ~ fant; poud. ~ opis dogodka |brez čustvene prizadetosti|; ~a krpa; Zrak je zelo ~; poud. Njegov slog pisanja je ~ |brezoseben|; sleng. biti ~ ob koncu meseca brez denarja
súhi -a -o (ú) ~ kvas; kuhar. ~ vrat |bondžola|
súhi -ega m, člov. (ú) prehrana ~ih
súho -ega s, pojm. (ȗ) stopiti na ~; sleng. konec meseca biti na ~em brez denarja
do súhega nač. prisl. zv. (ȗ) zbrisati kaj ~ ~
súhost -i ž, pojm. (ú)
Pravopis
téden -dna m (ẹ̑) dnevi v ~u; delovni ~; med ~om zgodaj vstajati; posoditi za konec ~a; ~ dni; pet ~ov star dojenček
Pravopis
trágičen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) ~ konec; Njegova usoda je ~a; poud. Stvar ni tako ~a |zelo neugodna, slaba|
trágični -a -o (á) ~ junak
trágično -ega s, pojm. (á) pojmovanje ~ega
trágičnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a)
poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b)
poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c)
v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
Pravopis
víkend -a m (ȋ) počitniška hišica; knj. pog. konec tedna
Pravopis
vôjna -e ž (ó) med ~o; po ~i; zmagati v ~i; balkanske ~e; osamosvojitvena ~; ~ na kopnem, v zraku; pojm. konec večletne ~e med državama; poud. ~ med sosedi |hudo prepiranje|
Pravopis
vôjska -e ž (ó) stopiti v ~o; konec ~e vojne; poud. ~ novinarjev |množica|; pojm., voj. žarg. odložiti ~o vojaščino
Pravopis
začêlje -a in začélje -a s, rod. mn. začêlij in začélij tudi začêlj in začélj (ȇ; ẹ̑) neobč.: ~ kolone zadnji del, konec; ~ hiše zadnja stran, ozadje
Pravopis
začétek -tka m (ẹ̑) uspešen ~; biti na ~u (dela); odkriti ~ bolezni; zgodovina šolstva od ~ov do danes; poud. Cankar je zanj ~ in konec slovenske dramatike |samo Cankarjeve drame ceni, občuduje|
Pravopis
zakljúček -čka m (ȗ) napisati ~ sklep; ~i preiskovalne komisije ugotovitve; polkrožni ~ stavbe; ~ seje konec; publ. potegniti ~ skleniti, ugotoviti
Pravopis
zatòn -óna in zatòn -ôna m (ȍ ọ́; ȍ ó) poud.: sončni ~ |zahod|; Sonce gre v ~ |zahaja|; ~ umetnosti |konec, propad|; Stoletje gre v ~ |se končuje|
Število zadetkov: 56