Zadetki iskanja
Pleteršnik
izbedráti, -ȃm, vb. pf. izbedran konj, ein Pferd mit ungleichen Füßen, ein krumm gehendes Pferd, Cig., C.
Pleteršnik
izbosíti, -ím, vb. pf. 1) barfuß machen; i. se, die Schuhe zerreißen, Cig.; varuj svojo nogo, da se ne izbosi, Škrinj.; — konja i., dem Pferde das Hufeisen abnehmen; kolo i., die Schiene abnehmen; konj se je izbosil, das Pferd hat das (die) Hufeisen verloren; kolo se je izbosilo, das Rad hat die Schiene verloren; — 2) arm machen: vsega izbošeni, alles entbehrend, C.
Pleteršnik
izpočíti se, -čȋjem se, vb. pf. völlig ausruhen; izpočit, der ausgeruht hat: izpočit konj; izpočita prst, zemlja.
Pleteršnik
jaháč, m. 1) der Reiter; — der Bereiter der Pferde, Cig.; — 2) konj j., das Reitpferd, V.-Cig., Valj. (Rad); — 3) = konjederec, Levst. (Nauk); — 4) der Ritterfisch (ephippus), Erj. (Z.).
Prekmurski
jàhanec -nca m jahanec, jahalni konj: Paripa; jahanecz KOJ 1833, 168; dokecs András z-jahancza na kla sze neprekupiczne KOJ 1848, 18; szo tü lih zadoszta pase najsli za szvoje jahancze KOJ 1914, 121
Prekmurski
jàhar -a m jahanec, jahalni konj: Obszedláni i ovüzdani jahar nemirovno csáka vérta szvojega KMS 1780, 88
Pleteršnik
jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.-Vod. (Pes.).
Pleteršnik
jẹ̑šč, adj. esslustig, von starkem Appetit, gefräßig; pri nas so ljudje po zimi bolj ješči ko po leti, Vrtov. (Vin.); to so strašno ješči ljudje, vse so pojedli, jvzhŠt.; gerne fressend (vom Vieh): konj je ješč, Z.; ješča živina, Nov.; zdravi in ješči prasci, LjZv.
Prekmurski
Pleteršnik
jẹ́zdən, -dna, adj. 1) zum Reiten gehörig, Reit-, Mur., Cig., Jan., Mik.; jẹ̑zdni konj, das Reitpferd, Mur., C., Levst. (Nauk); jezdna pošta, die Reitpost, Cig.; — 2) reitbar, Z.
Pleteršnik
jẹ́ža 1., f. das Reiten, der Ritt, Meg., Cig., Jan., Krelj-M.; konj za ježo, das Reitpferd, Cig., Jan.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
klę́cati, -cam, -čem, vb. impf. 1) mit den Füßen knicken, in die Knie sinken, Cig., C., Dol.-Mik.; konj kleca, Soška dol.-Erj. (Torb.); konji klecajo pod težkim bremenom, Vrt.; — hinken, C.; knicken: kolena, noge mi klecajo, M., Soška dol.-Erj. (Torb.); — wackeln: stol kleca, Notr.; miza kleče, C.; — zuschnappen (vom Schnappmesser): nož kleca, Z.; — 2) wackeln machen, schütteln, Šol., C.; stol k., BlKr.; — k. iz koga kaj, jemandem etwas zu entreißen suchen, C.; — k. se, wackeln: zob se mi kleca, BlKr., (kleče) Soška dol.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
klésati, klę́šem, vb. impf. (Steine) behauen, Z., C.; umetniki so klesali podobe iz mramorja, Erj. (Min.); — konj se kleše, das Pferd schlägt mit dem hinteren Hufeisen an das vordere an, Z.; — prim. kresati.
Vorenc
Pleteršnik
Pleteršnik
kònj, kónja, m. 1) das Pferd; vozni, vprežni k., das Zugpferd, Cig.; priročni, odročni k., das links, rechts gehende Pferd, Z.; k. pod sedlo, das Sattelpferd, Mur., Cig.; k. kraj ruda, das Pferd neben dem Sattelpferde, Mur., Cig.; = vnanji k., Cig.; k. na vojko, k. kraj vojke, das vordere Pferd links, rechts beim Viergespann, Mur., Cig.; ježni k., das Reitpferd, Cig., Jan.; področni k., das Handpferd (das dem Reiter nachgeführt wird), Cig., Jan.; tovorni k., das Saumpferd, Cig., Jan.; na konju, zu Pferde; na konju biti, alle Schwierigkeiten überwunden haben; zdaj sem na konju; močen kakor konj; dela kakor konj; ni ne na konja ne na osla = es ist weder gehauen noch gestochen, Cig.; — 2) verschiedene Vorrichtungen: k. na ognjišču, der Feuerbock, Cig.; — strojarski k., der Falzbock, Cig.; — der bewegliche Futtertrog vor den Wirtshäusern, C.; — das obere Gestell einer Weinpresse, Št.-C.; — = bik, locenj, der Rebenbogen, Cig., C.; — der Hammer an der Thüre, Cig.; — der Heftelhaken, C.; — konji, die Dachsparren, Kras-Erj. (Torb.); — der Buckel an einem Holzstamme, Cig.; les po konju cepiti, Cig.; — der Pferdesattel (sella equina) (anat.), V.-Cig.; — 3) povodni k., das Flusspferd (hippopotamus amphibius), Jan., C., Erj. (Ž.); — 4) die Akelei (aquilegia sp.), vas Soča-Erj. (Torb.); — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)-Erj. (Torb.).
Prekmurski
kònj -a m konj: Ne boidite kako kony ino Oszel SM 1747, 96; i ovo eden bejli kony KŠ 1771, 776; i bej'sao je 's-nyim navküp i nyegov kony KM 1790, 18; kony z-zágnyimi nogami brsza KAJ 1870, 10; Kralice kony bi edno ranto mogo prégszkocsiti AI 1875, kaz. br. 8; kony, krava AIN 1876, 8; Licojna konyév je rázlocsna, jeszo bêli, csrni konyi KAJ 1870, 88; Ovo, konyom vüzde v csobe mecsemo KŠ 1771, 750; krave, konye szo szebov prneszli AI 1875, kaz. br. 3; Eti vu kôlaj, ovi vu konyej, mi sze pa bomo hválili TA 1848, 16
Svetokriški
konj -a m konj: kadar ta pervi krat koin im. ed., inu piſſy sagledaio tiga lintvorna ſe preſtrashio ǀ En kojn im. ed. de ſi glih je velik, inu mozhan, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ s'kojna rod. ed. doli stopi ǀ ga je bil is kojna rod. ed. vergal ǀ je bil s'koina rod. ed. padil ǀ od zhebell je prishal k' tizam, od tiz k' ouzhizam, od teh k' volu, h' kojniu daj. ed. ǀ tvojga kojna tož. ed., tvojga pſsa ble lubish, kakor tvojga bliſhniga ǀ na koina tož. ed. ſede, ter v' ogin skozhi ǀ gresh pogledat tuoijga koijna tož. ed. ǀ Ceſar Caligula eniga kojnia tož. ed. je tulikain lubil ǀ ozhitnu ſe je v' lufti na kojni mest. ed. prikasoval ǀ kojni im. mn. vshtali ſe ſo bili odvesali, inu odtergali ǀ Leta Menih sazhne uprashat, aku ſe najdeio tudi koiny im. mn. naprudai ǀ Se najdeio greshniki, inu greshnize, kateri kakor kojnij im. mn. resuſdani dèrjeio ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini im. mn., inu vuoli, kakor S. Adalberta ǀ kojny im. mn. ſo jo bily poteptali ǀ Ceſſar Marcanton je imel Leve taku krotke, de je taiſte nuzal sa kozhio na meiſti koinou rod. mn. ǀ veliku hlapzou, inu koynou rod. mn. ǀ ſim shla travo pukat, inu ſim jo daiala volam, inu kojnom daj. mn. ǀ ijh je puſtil neusmilenu vbiti, inu mertve na drobne Koſse reſekat, inu Konjom daj. mn. ijh je dal jejsti ǀ hudizh je bil njega, inu kojne tož. mn. obſedel ǀ 40000. dush na koinoh mest. mn. s' lepem oroshiam ſo bile niemu na pomozh prishle
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 217
Dostopnost